Komentar: Strategija želja

Prejšnji teden je Svet Mestne občine Kranj sprejel dokument, ki so ga lani jeseni poimenovali Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2008 – 2023, v končni obliki pa se je letnica začetka spremenila na 2009. Od izdelave predloga strategije do sprejetja je namreč minilo osem mesecev, pred skoraj pol leta pa je strateški dokument občine prvič obravnaval tudi občinski svet.

V tem času se je zgodilo marsikaj, predvsem pa smo se začeli spopadati z gospodarsko krizo in pri načrtih, ki so nastajali v lanskem letu, vpliva te še ni bilo čutiti. Kljub temu so tako svetniki kot tisti, ki so si vzeli čas in pregledali, kakšen naj bi bil razvoj občine v prihodnjih petnajstih letih (brošure z okvirnimi načrti so dobila vsa gospodinjstva, zavodi, društva …), že na začetku snovalce razvoja opozarjali, da je v dokumentu marsikaj utopično in da bo nekatere akutne težave treba reševati prej, kot je načrtovano. Predvsem so opozarjali na prednostne usmeritve, pa naj gre za ceste, gradnjo stanovanj, težave na podeželju, problematiko starega mestnega jedra … pač tisto, kar ljudi žuli iz dneva v dan. Tako tudi ni čudno, da se je ob sprejemu za občino pomembnega razvojnega dokumenta prejšnji teden skoraj polovica prisotnih svetnikov odločila, da se vzdrži glasovanja. Ne zato, ker jim ne bi bilo všeč, da ima Mestna občina Kranj kot ena prvih v Sloveniji dokument, po katerem naj bi se v prihodnjih letih ravnala in ga pri pomembnih odločitvah tudi upoštevala, pač pa zato, ker so večinoma ugotavljali, da je to zgolj dokument želja, še najbolj podoben pravljici (kot je bil prepričan eden izmed svetnikov), v katerem ni zapisano, kdo za kaj odgovarja oziroma kdo bo poskrbel, da bodo zastavljeni načrti uresničeni.

In čeprav ni v Kranju najbrž nikogar, ki ga razvoj in bodočnost ne bi zanimala, je strategija za večino v resnici zgolj dokument želja, ki se bodo uresničevale, glede na denar, ki bo pritekal v občinsko blagajno, in sposobnost občinske uprave, da ga čim več dobi iz evropskih skladov, pa tudi od sposobnih zasebnikov, ki bodo v občini našli interes in možnost vlaganj. Vse zapisane dobre ideje in zajetni dokumenti, ki nikakor niso bili poceni, so namreč mrtva črka na papirju, dokler tisti, ki naj jim bili namenjeni, ne vidijo njihove koristi. Pa tudi če gre zgolj za parkirišča, trim stezo, športno dvorano ali nevarno križišče ...