Globoka venska tromboza je lahko smrtno nevarna

Besedilo: Katarina Podnar
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Ko krvni strdki delno ali popolno zamašijo žile venskega sistema, govorimo o venski trombozi, ki se najpogosteje pojavlja v globokih venah spodnjih udov. Če bolezen ni pravočasno odkrita ali pa je neustrezno zdravljena, lahko pripelje tudi do smrti.

Smrt zaradi globoke venske tromboze povzroči eden od najresnejših zapletov pri tej bolezni - pljučna embolija. O bolezni, vzrokih zanjo, zdravljenju, posledicah in preprečevanju smo povprašali dr. Moniko Štalc, specialistko interne medicine iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

V čem se globoka venska tromboza razlikuje od običajnih krčnih žil, ki se tudi pojavijo na venskem sistemu?

»Na nogah so vene sestavljene iz povrhnjega in globokega venskega sistema, ki sta med seboj povezana. O krčnih žilah (varicah) govorimo, kadar vidimo razširjene povrhnje vene na spodnjih udih. Vzrok za to je oslabljeno vezivno tkivo venske stene in nepravilno delovanje venskih zaklopk. To pomeni, da kri ne teče normalno proti srcu navzgor, ampak v venah zastaja. Stene ven se zato razširijo, zaklopke pa se razmaknejo. To povzroča številne težave in nevšečnosti (otekle, boleče noge, razjede), vendar posameznika življenjsko ne ogroža. Venska tromboza pa je delna ali popolna zamašitev globokih ven s strdkom, ki se kaže kot nenadna oteklina prizadetega uda. Če venske tromboze ne zdravimo ustrezno, je smrtno nevarna bolezen, saj kar v 50 odstotkih privede do pljučne embolije (nastanka strdkov v pljučnih žilah), okoli 10 odstotkov bolnikov s pljučno embolijo pa umre.«

Sta bolezni povezani?

»Bolniki, ki imajo krčne žile, imajo povečano tveganje za nastanek venske tromboze. Tudi v povrhnjih venah (krčnih žilah) lahko ob vnetju pride do zapore s strdkom, v tem primeru govorimo o tromboflebitisu. Prizadeta vena je vidno in tipno zadebeljena, boleča, okolna koža je pordela in vneta. Zaradi povezave med povrhnjimi in globokimi venami se lahko strdek iz povrhnje vene razširi v globoke vene in pride do venske tromboze.«

Kateri so vzroki za nastanek venske tromboze in kateri dejavniki tveganja jo lahko pospešijo?

»Znani so številni dejavniki tveganja, ki so povezani z nastankom venske tromboze: starost nad 40 let, nedavna operacija, poškodba, imobilizacija uda (mavec), slaba gibljivost, rak, v preteklosti prebolela venska tromboza, kontracepcijske tablete, nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi, nosečnost in porod, debelost, izsušenost, prirojene motnje v strjevanju krvi. Vsaj pri polovici bolnikov odkrijemo enega ali več dejavnikov tveganja. Iskanje teh dejavnikov je pomembno, saj če jih odkrijemo in morda tudi odpravimo, lahko skrajšamo čas zdravljenja venske tromboze. Možno je, da je venska tromboza znanilec še prikrite resne bolezni (raka), katere odkritje omogoča zdravljenje v zgodnjem obdobju, ko je možnost ozdravitve še velika. V 40 odstotkih pa sprožilnega dejavnika ne najdemo, govorimo o idiopatski venski trombozi.«

Koliko ljudi v Sloveniji zboli za globoko vensko trombozo?

»Pojavnost venske tromboze je 1,6/1000 oseb na leto, kar pomeni, da v Sloveniji na leto utrpi vensko trombozo okoli 3000 oseb.«

Ali je značilna za določeno ciljno skupino?

»Venska tromboza nastane lahko pri sicer zdravem človeku, pogosto pa zaplete potek različnih drugih internističnih, onkoloških, nevroloških in kirurških bolezni.«

Ali se število povečuje glede na prejšnja leta?

»Število se povečuje predvsem zaradi staranja prebivalstva in daljšega preživetja bolnikov z rakom, pri katerih je venska tromboza pogosto prisotna. Zaradi boljše ozaveščenosti o bolezni se nanjo večkrat pomisli in posledično zato tudi večkrat diagnosticira.«

Katere metode uporabljate za diagnostiko globoke venske tromboze?

»Samo s pregledom bolnika diagnoze venske tromboze ne moremo postaviti. Tudi izkušen zdravnik bo postavil pravilno diagnozo venske tromboze na oko le pri vsakem drugem bolniku, zato vedno uporabimo tudi objektivne metode. Bolniku pregledamo kri in določimo količino d-dimera (molekule, ki v krvi nastaja pri stanjih, kjer je povečano strjevanje krvi), s katerim želimo izključiti vensko trombozo. Če je ta rezultat negativen, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da bolnik nima venske tromboze. Ob utemeljenem kliničnem sumu in povečani koncentraciji d-dimera bolnika napotimo še na ultrazvočni pregled ven.

Čeprav je zlati standard pri postavljanju diagnoze še vedno slikanje ven s kontrastom, se vedno bolj poredko uporablja zaradi invazivnosti in žarčenja. Zadnje čase uporabljamo ultrazvok, saj z njim dobimo zelo dobre rezultate. Izkušen preiskovalec hitro potrdi ali ovrže sum na vensko trombozo. S sondo, ki jo pritiskamo ob žile, raziščemo prehodnost ven. Če so le-te prehodne, se lepo uklonijo pod pritiskom (kolabirajo), če pa je v njih strdek, ne bodo spremenile svoje oblike.«

Ali je globoka venska tromboza ozdravljiva? Kako jo zdravite?

»Cilj zdravljenja venske tromboze je zaustavitev rasti krvnega strdka, preprečevanje pljučne embolije, preprečevanje ponovne venske tromboze in preprečevanje potrombotičnega sindroma. Temeljno zdravljenje je predpisovanje antikoagulacijskih zdravil, ki zmanjšujejo strjevanje krvi. Ta zdravila so na razpolago v obliki injekcij (heparin) in v obliki tablet (varfarin). Že ob sumu na bolezen bolnikom predpišemo zdravilo nizkomolekularni heparin, ki ga vbrizgamo pod kožo na trebuhu, odkoder se sprošča 24 ur v telo. Odmerek prilagajamo glede na bolnikovo telesno težo. Bolnika ali svojce naučimo dajanja podkožnih injekcij in s tem omogočimo zdravljenje doma. V večini primerov sprejem bolnika z vensko trombozo v bolnišnico ni potreben. Nizkomolekularni heparin prejemajo bolniki z vensko trombozo najmanj pet dni oziroma toliko časa, dokler jih pred nastankom novih strdkov ne zaščitijo tablete (v Sloveniji najpogosteje uporabljamo varfarin), ki jih nato prejemajo še več mesecev, nekateri celo vse življenje. Tablete potrebujejo več dni, da začnejo učinkovati. Odmerke tablet prilagajamo vsakemu bolniku posebej. Ves čas jemanja varfarina je potreben reden laboratorijski in klinični nadzor bolnika.«

Kakšna kritična tveganja in stranske učinke prinaša samo zdravljenje?

»Tako kot vsa zdravila tudi antikoagulacijska zdravila niso brez neželenih učinkov. Glavni neželeni učinek je krvavitev. Med zdravljenjem venske tromboze doživi pomembno krvavitev okoli 2 odstotka bolnikov na leto. Med pomembne krvavitve štejemo vse, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici ali transfuzijo. Največ zapletov je v prvih mesecih zdravljenja. Znani so številni dejavniki, ki večajo tveganje za krvavitve med antikoagulacijskim zdravljenjem: bolnikova starost, spremljajoče bolezni (predvsem rak), sočasno jemanje drugih zdravil, ki vplivajo na strjevanje krvi (npr: acetilsalicilne kisline).«

Ali se bolezen lahko ponovi?

»V času, ko bolnik prejema antikoagulacijska zdravila, je tveganje za ponovitev bolezni minimalno. Le pri bolnikih z rakom lahko pride do ponovitve bolezni kljub dobro urejenemu antikoagulacijskemu zdravljenju. Po ukinitvi antikoagulacijskega zdravljenja se venska tromboza ponovi najpogosteje pri osebah, ki imajo stalno prisoten dejavnik tveganja, ali pri tistih, kjer sprožilnega dejavnika za nastanek venske tromboze nismo odkrili. O trajanju zdravljenja venske tromboze se odločamo prav glede na verjetnost, ali se bolezen lahko ponovi. Pri ljudeh, ki imajo odpravljiv dejavnik tveganja (npr. operacija, mavec), je zdravljenje krajše kot pri tistih, ki imajo neodpravljive spremljajoče dejavnike tveganja (prirojene motnje strjevanja krvi, neozdravljen rak). Le-te običajno zdravimo, tudi po prvi preboleli venski trombozi, doživljenjsko.«

Ali globoka venska tromboza pušča posledice? Katere?

»Kasni zaplet venske tromboze je potrombotični sindrom, za katerega je značilno stalno otekanje in bolečnost prizadete okončine, v skrajnem primeru pa nastanejo na nogah razjede, ki se zlepa ne zacelijo in pomenijo široko odprta vrata za okužbo.«

Ali je v zadnjem času prišlo do kakšne bistvene spremembe pri zdravljenju globoke venske tromboze?

»V zadnjih letih (po letu 2003) so se spremenila priporočila za zdravljenje bolnikov z rakom, ki doživijo vensko trombozo. Izkazalo se je namreč, da je manj zapletov in ponovitev bolezni, če jih prvega pol leta po dogodku zdravimo z nizkomolekularnim heparinom v obliki podkožnih injekcij in ne s tabletami varfarina, kot je to običajno pri drugih bolnikih. Pomembna sprememba v zdravljenju bolnikov z vensko trombozo je tudi to, da jih večino, ki so bili še pred petimi leti sprejeti v bolnišnico, sedaj zdravimo doma.«

Katere metode dosegajo najboljše rezultate?

»Osnovno zdravljenje venske tromboze je z antikoagulacijskimi zdravili, druge metode (npr. kirurške ali raztapljanje strdkov z zdravili sistemsko ali lokalno po katetru) so zahtevnejše, imajo več možnih neželenih učinkov in se jih poslužujemo le izjemoma pri pravilno izbranih posameznikih.«

Ali lahko s primernim vedenjem preprečimo nastanek globoke venske tromboze? Kako ravnati?

»Vensko trombozo se da do neke mere preprečiti in to z ukrepi, s katerimi zmanjšamo možnost nastanka krvnih strdkov. V bolnišnicah, npr. po operacijah, bolnika hitro spodbudimo h gibanju, sočasno pa nastanek venske tromboze preprečujemo tudi z zdravili proti strjevanju krvi. Na dolgih potovanjih moramo poskrbeti za razgibavanje, zato se med vožnjami večkrat ustavimo in potelovadimo. Podobno velja tudi pri letalskih poletih, kjer skrbimo, da pijemo dovolj tekočine in se razgibavamo. Podobno kot pri drugih srčno-žilnih boleznih je tudi pri preprečevanju venske tromboze osnovnega pomena zdrav življenjski slog, ki vključuje tako vsakodnevno gibanje kot zdravo prehranjevanje in vzdrževanje primerne telesne teže.«