Nekaj sto evrov na državljana

Od približno pet do 12 milijard evrov bi država potrebovala za uresničitev ideje o univerzalnem temeljnem dohodku.

Kranj – Čeprav na finančnem ministrstvu o univerzalnem temeljnem dohodku še razmišljajo, pa njihov šef Franci Križanič napoveduje petsto evrov mesečno na državljana. Najbrž ni veliko Gorenjcev (trditev smo preverili z anketo), ki s to odločitvijo vlade ne bi soglašali. Žal je ideja šele v začetni stopnji, zato morda nikoli ne bo prišla v podpis pristojnim, da bi država začela izplačevati temeljni dohodek. Četudi veliko manjšo vsoto, kot jo je napovedal minister.

Minister Križanič je prvo veliko obljubo o minimalni plači tisoč evrov podal že na zaslišanju pred imenovanjem, manj kot pol leta po njem pa o petsto evrov dohodka za vse državljane: »Uvajali bi ga postopoma, upam pa, da ne bi vplival na delovno storilnost. To pomeni, da bi morale biti minimalne plače opazno višje kot univerzalni temeljni dohodek.«

Po naših izračunih bi morali za takšno obliko socialne blaginje v Sloveniji najti kar dvanajst milijard evrov na leto. V času finančno-gospodarske krize gre najbrž za utopijo, vendar jo podpirajo tudi mnogi znani ekonomisti. Jože Mencinger je pred tednom za TV Slovenija povedal, da je to za krizo dobra ideja: »Na ta način bi nadomestili druga socialna upravičenja, stalo pa bi nas toliko kot znaša letni izdatek pokojninske blagajne.« Mencinger sicer predlaga, da bi vsak državljan prejemal dvesto evrov mesečno, kar bi na letni ravni znašalo 4,8 milijarde evrov. Na podobno idejo kot minister je pred letom opozoril Jože P. Damijan, in tudi izračunal, da bi ob odpravi večine socialnih transferjev in dohodninskih olajšav lahko vsakemu državljanu Slovenije izplačali 76 evrov na mesec, državni proračun pa bi ostal enak. Na ta način bi pridobili preglednost socialnega sistema, odpravili birokracijo in kopičenje transferjev.

Spet drugi opozarjajo, da bi lahko zaradi 'viška' denarja poskočile cene. Za čas finančno-gospodarske krize bi bil takšen sunek v potrošnjo morda zelo smiseln. Le na področju nepremičnin, v katere naj bi bilo trenutno vezanih čez štiri milijarde evrov, bi zagotovo zavel svež veter. Štiričlanska družina z vsaj dvesto evri univerzalnega temeljnega dodatka na člana bi zlahka pridobila bančno posojilo, likvidnostne težave gradbenikov (čakanja na plačilo trajajo tudi leto dni) bi se zmanjšale v trenutku, gospodarski voz Slovenije pa bi pognal naprej.