Pasti vlaganja na borzo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 30. april 2009 / 06:00

Če je bilo še pred dvema letoma najpogostejše vprašanje vlagateljev na borzo, katera naložba je najbolj donosna, zadnji dve leti sprašujejo le, kdaj bo nehalo padati?

»Nihče ne more odgovoriti, kaj se bo zgodilo na borzi do konca leta, saj so kratkoročni borzni dogodki nenapovedljivi,« je na letošnjem sejmu Kapital povedal Robert Kleindienst, predsednik uprave NLB skladi, ob svojem predavanju z naslovom Največje napake vlagateljev pri naložbah v delnice in vzajemne sklade – Kako reagirati v kriznih časih.

Še dve leti nazaj smo pisali o letu evforije, ko so tudi Slovenci začeli izredno agresivno investirati na borzo in sklade. »Svoje so dodali tudi mediji, pisali zelo optimistično, tiste, ki smo opozarjali na pregrevanje borze, pa tudi sesuvali. Značilno za vlagatelje je bilo, da so zbirali le pozitivne informacije, danes pa, nasprotno, izbirajo zgolj negativne,« je povedal Kleindienst. Naložbe slovenskih vlagateljev so bile drzne, agresivne, vsakdo je pričakoval visoke donose. Medtem ko za (večino) Američanov in Evropejcev velja, da vlagajo na razvite in razmeroma varne trge, so Slovenci vlagali na trge v razvoju (Kitajska, Indonezija, Turčija, …), obrobne trge, kamor spada tudi slovenski (slaba likvidnost), in tudi na posebno skupino trgov, kjer ne poznajo ne pravne varnosti ne likvidnosti – v Srbijo, Makedonijo, BIH. Zanimivo, kar polovica investicij iz Slovenije je šla na slednje trge.

Letna rast okoli pet odstotkov

»Že maja leta 2007 sem opozarjal, da bo balon počil, vendar mi ni nihče verjel. Motil sem evforijo, investitorji za nasprotna mnenja niso bili dovzetni,« je pojasnjeval predsednik uprave in nadaljeval v letu 2009: »Danes je povsem drugače. Čas je za varne naložbe. Na veliko pa se govori tudi o naložbah v zlato. Zakaj?« Dolgoročno lahko vlagatelj do delnic pričakuje od pet do šest odstotkov letnega donosa, še nekaj let nazaj so vlagatelji znali povedati: »Sem nezahteven. Pričakujem le 30-odstotni donos.« To je bilo, tako Kleindienst, čudno, še bolj bi bilo danes.

Zgodovina kaže, da so v preteklem stoletju (z eno veliko, svetovno gospodarsko krizo in dvema svetovnima vojnama) delnice rasle 2,5 do 7,6 odstotka na leto. Predavatelj je menil, da ni nujno, da bo to stoletje enako, obstaja pa veliko možnosti, da bo. »Zagotovo pa novi svet prinaša višjo donosnost. Prej je bila to Amerika, danes Kitajska, Indija,« trdi. Ali je pet odstotkov dovolj? V primerjavi z drugimi naložbami največ, hkrati pa je največje tudi tveganje.

Ne pozabite na temeljne rezerve

»Z delnicami varčujemo vsaj deset let, ko lahko vsakdo realno pričakuje povišanje vrednosti premoženja za 70 odstotkov. Seveda pa obstaja tveganje, da bo dejanska vrednost na koncu višja ali nižja,« je dejal predsednik uprave NLB skladov. Priporoča, da investitorji v delnice vložijo petino privarčevanega denarja, mladim, ki so ga poslušali, da naj gredo čim hitreje na borzo in izgubijo svojih prvih tisoč evrov. Ob debelih pogledih jim je razložil, da se bodo tako najhitreje naučili zakonitosti trga.

»Zaupajte sebi, posvetujte se s svetovalci, napovedim borznih strategov pa ni zaupati, saj nihče ne more v celoti pravilno napovedati prihodnjih dogajanj,« pravi Kleindienst. Opozarja tudi na zavajanje prodajalcev finančnih produktov, saj lahko ta napačno predstavi ali izpusti določeno informacijo o produktu, zato lahko investitorji najbolj zaupajo tistim, ki ponujajo več različnih produktov – delnice, sklade, življenjsko zavarovanje, depozit, … Vsak si bo moral najti lasten recept, koliko bo vlagal v delnice, sklade, koliko v nepremičnine, obveznice, v temeljne rezerve (šest do 24-mesečni proračun za stroške, za preživetje).