Stečajev bi moralo biti še več

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 29. april 2009 / 06:00

Tako trdi stečajni upravitelj Veljko Jan, razlog pa je v novem, strožjem zakonu o insolventnosti podjetij, ki je začel veljati pred meseci.

Slovenija se bori z drugo večjo krizo po osamosvojitvi. Takoj po njej, v začetku 90-tih let prejšnjega stoletja, je šla vrsta gospodarskih družb v stečaj, še pred sedanjo gospodarsko krizo, še posebej pa v zadnjih mesecih pa poteka in se napoveduje nov val stečajev. Med najbolj znane stečaje v Sloveniji in na Gorenjskem, ki se tudi vlečeta najdlje, zagotovo sodita več kot 16-letna kalvarija begunjskega Elana in kranjskega Tekstilindusa. Lani smo spoznali znano zgodbo o likvidaciji skoraj zadnjih velikih tekstilnih podjetij v Kranju – Gorenjska oblačila, Aquasava in Ibi Kranj. Pred kratkim je bila napovedana likvidacija kamniškega Svilanita, v stečaj je šla Pekarna Orehek, še prej Gradbinec, Planika Kranj, …

»Prejšnji zakon je bil narejen v obdobju krize v začetku 90-tih let prejšnjega stoletja in je bil zato relativno mil, novi zakon pa je nastal v konjunkturi. Če bi ga v celoti izvajali, bi danes imeli veliko več postopkov zaradi insolventnosti, saj je zelo strog pri zagotavljanju plačilne discipline,« pravi Veljko Jan, odvetnik z licenco za upravitelja v insolventnih gospodarskih družbah. S tem morda napoveduje tudi večje število stečajnih postopkov, po drugi strani pa bodo prisilne poravnave veliko težje izvedljive.

Kako v stečaj, prisilno poravnavo ali likvidacijo?

Ljudsko za stečaj štejemo vse tri insolventne postopke, ki jih opredeljuje novi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – stečaj, prisilno poravnavo in likvidacijo. Kateri postopek je ugodnejši za lastnike, upnike ali delavce? Za prisilno poravnavo in stečaj je pogoj insolventnost, pri likvidaciji pa je odločitev na lastnikih, da povedo, ali podjetje ne izpolnjuje več njihovih interesov, zaradi katerih so ga ustanovili. Pri likvidaciji morajo biti upniki v celoti poplačani, sicer ji sledi stečaj.

Za stečaj ali prisilno poravnavo mora biti izpolnjen vsaj en od dveh pogojev - trajnejša nelikvidnost dolžnika in dolgoročna plačilna nesposobnost dolžnika. »S stališča poplačila delavcev je najboljša možnost likvidacija, saj so vsi upniki poplačani, vendar izgubijo delovno razmerje. V vseh primerih je prednostna terjatev odpravnina, prek jamstvenega sklada delavci dobijo tudi vsaj tri mesečne minimalne plače,« pojasnjuje Jan. Pri prisilni poravnavi ni nujno, da vsem delavcem odpovejo pogodbe o zaposlitvi, seveda pa lahko delodajalec zmanjša njihovo število. Vendar Veljko Jan opozarja: »Po novem zakonu je prisilno poravnavo težko speljati, saj mora imeti dolžnik ob vložitvi predloga že pripravljeno pozitivno oceno podjetja, revizijsko mnenje brez pridržkov in načrt finančne reorganizacije.« Za prisilno poravnavo mora glasovati 60 odstotkov vseh upnikov.

Delavci najšibkejši člen verige

Stečaj običajno predlaga dolžnik, sodišče pa ga uvede brez preverjanja insolventnosti. Delavci pri teh postopkih nimajo nobene besede in so najšibkejši člen verige. »Odločitve v insolventnih postopkih se res lahko dolgo vlečejo (tako kot v primeru škofjeloškega LTH, op. a.), vendar gre za zapletene postopke, s katerimi želijo rešiti podjetje. Čez čas je možno z reorganizacijo, dokapitalizacijo in prek prisilne poravnave ter dogovora med vsemi vpletenimi ohraniti marsikatero delovno mesto,« pojasni Jan. Kljub temu da delavci ne odločajo o postopkih, pa morajo postopek (prek sindikata) potrditi.

Kot smo zapisali zgoraj, postopki lahko trajajo več kot deset let. Zgodb Tekstilindusa in Elana v stečaju se marsikdo niti ne spomni več, stečajni upravitelj Veljko Jan pa meni, da tako dolgotrajnih postopkov ne bo več: »Razlogi za dolgoletne postopke so bili včasih zaradi neurejenih zemljiško knjižnih razmer in denacionalizacije, torej postopkov zunaj stečajnega postopka, vendar so na njega zelo vplivali.« Tako so imela podjetja v stečaju lahko v lasti veliko zemljišč, vendar ne vpisanih v zemljiško knjigo, saj je bilo vse 'naše', družbena lastnina. Danes ima večina podjetij tovrstne zadeve urejene, denacionalizacija je pri koncu, zato teh postopkov, katerih urejanje se je lahko vleklo več let, ni več veliko. Najbolj poznane težave so še vedno pri vpisu etažne lastnine.

Stečajev bo zaradi krize več

Veljko Jan ugotavlja, da bo letos stečajnih postopkov več: »Lani nisem dobil nobenega stečaja, vodil sem le eno starejšo prisilno poravnavo, letos pa so mi bili dodeljeni že trije stečaji. Menim, da bo letos vsaj dvakrat več stečajev kot lani,« pove sogovornik. Povečanje števila postopkov zaradi insolventnosti bo več tudi zaradi uvedbe osebnih stečajev. Te lahko sproži fizična oseba ali njen upnik, ko le-ta trajno ne more več poravnavati obveznosti. Takrat analizirajo premoženje, ugotovijo, da ne gre za goljufijo in po dveh do petih letih je oseba lahko prosta vseh bremen.

 
Kaj s stečajem, likvidacijo ali prisilno poravnavo pridobijo oz. zgubijo lastniki, delavci in upniki

Lastniki

- večinoma izgubijo premoženje, teoretično ga lahko del ostane

+ prisilna poravnava ne pomeni prenehanja podjetja

- lastniška razmerja se pri prisilni poravnavi lahko spremenijo

Delavci

+ ob likvidaciji so v celoti in prednostno poplačani

+ pri stečaju imajo lahko za določen čas še delo

- ob stečaju in likvidaciji izgubijo delo

Upniki

+ upniki morajo biti pri likvidaciji v celoti poplačani

+ za prisilno poravnavo mora glasovati vsaj 60 odstotkov upnikov

- pri stečaju in prisilni poravnavi običajno niso v celoti poplačane njihove terjatve