Zaposleni bolj motivirani

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 29. april 2009 / 06:00

Žirovska delniška družba M Sora je pred tremi leti nastala iz zadruge. Že takrat so s klasičnimi dejavnostmi kmetijske zadruge ustvarili zgolj osem odstotkov prometa, vse drugo je šlo na račun prodaje stavbnega okovja, prodajaln z mešanim blagom, žaganega lesa in proizvodnje oken.

V pogovoru z direktorjem Alešem Dolencem, ki vodi kolektiv s 147 sodelavci, so nas zanimali vzroki za preoblikovanje podjetja in poslovanje v času svetovne gospodarske krize.

Ali poznate še kak primer, da bi se zadruga preoblikovala v delniško družbo?

»Ne, smo posebni, vendar smo bili tudi prej kot zadruga posebni. V Sloveniji velja, da se zadruge ukvarjajo predvsem s kmetijskimi dejavnostmi, v naši zadrugi pa je ta predstavljala zgolj osem odstotkov vseh prihodkov, drugo ustvarimo v trgovini, veleprodaji, žagarski dejavnosti in proizvodnji oken. Organizacija zadruge nam iz različnih razlogov ni ustrezala, zato smo iskali boljše variante.«

V kakšnem smislu? Imate sedaj več možnosti za razvoj?

»Razlogov je bilo več. Eden glavnih je bilo nerazumevanje slovenske javnosti, v katero lahko štejemo politiko, vso javnost in medije, kaj zadruga je. Pri nas se zadrugo in zadružništvo enači samo in izključno s kmetijstvom. Zakaj je tako, ne vem, vendar je to tradicionalno razmišljanje v naši javnosti zelo zakoreninjeno. Pred kratkim je Državni svet dal veto na zakon o garancijskih shemi in kreditih SID banke, saj zadruge ne bi mogle koristiti tega ukrepa za lajšanje gospodarske krize. Na ta način so svetniki le povedali, da zadruge so enakopraven ekonomski subjekt. Trenutno pišem tudi prijavo na razvojni razpis, na katerega se kot zadruga ne bi mogli prijaviti, saj je v razpisu omejitev, da mora biti prijavitelj organiziran po zakonu o gospodarskih družbah.«

Pa čeprav bi pri vas tudi kot zadruga opravljali popolnoma enako dejavnost?

»Tako je. In tudi enako dejavnost kot naša konkurenca. Našo odločitev za delniško družbo pred tremi leti je spet pospešila možnost prijave na razpis za opremo nove proizvodnje oken. Na koncu smo jo sicer naredili brez pomoči države, saj je bila vloga zavrnjena z zgolj enim stavkom, nihče je ni niti pregledal, le zapisali so, da zadruga ni upravičena do razpisanega denarja. To je naša državna posebnost. Ko bi pristojni vedeli, da so v sosednji Italiji številni hoteli organizirani v zadruge, da smo sodobno lakirnico kupili od zadruge z več kot tisoč zaposlenimi in več kot sto milijonov evrov prometa! Pri nas pa zadruge tlačijo le v kmetijstvo. Iz te predpostavke nastaja kup napačnih zaključkov, ki so v škodo zadrugam in tudi državi. Naša naloga ni, da bi spreminjali slovensko zakonodajo in ozaveščali slovensko javnost, ampak moramo živeti in preživeti. Zato smo se prilagodili stanju in ustanovili v delniško družbo, zadruga pa seveda ostaja naprej in se ukvarja z odkupom mleka in živine.«

Ste se kljub temu v zadnjih treh letih zaradi nove organiziranosti hitreje razvijali?

»V teh letih smo bili uspešni, vendar tega dejstva ne morem enačiti s tipom organiziranosti. To bi bilo nerealno. Drži pa, da je način lastninjenja, ko smo k vpisu delnic povabile vse zadružnike in zaposlene pod enakopravnimi pogoji, na začetku smo se dogovorili, da ne bo nobenih koncentracij lastništva in tudi, da nihče zunaj kroga zadružnikov nima pravice do nakupa delnic, pomenil izreden motivacijski premik za zaposlene. Od tedaj naprej se bolj zavedajo, da delajo za svoje podjetje. Efekt je sicer težko izmeriti, vendar je preoblikovanje zagotovo pozitivno vplivalo na poslovanje. Tudi sodelovanje na razpisih je povsem drugače, pa čeprav gre za nepotrebno razlikovanje, kot smo ugotovili že prej.«

Vam zaradi nove organiziranosti uspe dobiti tudi tako prestižne posle, kot je bila oprema Hotela Palace v Portorožu?

»Dobili smo jo zaradi kvalitetnih oken. Kaj bi bilo, če bi bilo ... Drži le, da nam delniška družba ni nikoli škodila, delovanje kot zadruga pa je.«

Povedali ste, da imate zaprt lastniški krog. Kakšen pogoj mora izpolniti morebitni novi lastnik?

»Pogoj za vstop v lastniško strukturo M Sora je, da postaneš član zadruge. To si lahko na dva načina, ali prodajaš kmetijske proizvode preko zadruge ali pa si zaposlen v M Sori ali eni od njenih hčerinskih družb. V obeh primerih ima pravico odločanja o sprejemu novega člana upravni odbor zadruge.«

Smo v času ene najhujših gospodarskih kriz. Kako se ta odraža na poslovanju M Sore?

»Kriza se pozna. Imamo precej različnih dejavnostih, zato se na različnih področjih različno. Najprej smo občutili finančno krizo, ko je kazalo, da bo zelo težko obnoviti ali pridobiti kratkoročne kredite za financiranje zalog. To je sedaj mimo, kriza se kaže v realnem sektorju. Najbolj nas je udarilo na žagarskem programu, ki je vezan na gradbeno industrijo. Negativni lanski trendi, predvsem cenovno razmerje med nakupno vrednostjo hlodov in žaganim lesom, so se v začetku tega leta popravili, saj je z upadom povpraševanja padla tudi cena hlodovine. Še vedno pa je razmerje neugodno in razmere težke.«

Ali je na drugih programih bolje?

»V vsej družbi se pozna plačilna kriza. Kupci naših kupcev so gradbena podjetja, ki ne plačujejo redno, posledično je tudi nam obseg zapadlih faktur precej porasel. Malce je padla tudi prodaja. Na oknih prodaja in proizvodnja nista padli, zahvaljujoč velikim investicijam in marketingu v prejšnjih letih. Brez investicij v nove tehnologije, izboljšave in inovacije bi bil položaj proizvodnje oken zelo podoben žagi.«

V zadnjih letih ste odprli tudi dve hčerinski družbi v tujini, v Zagrebu in Prištini. Tudi tam je kriza, ali poslujeta pozitivno?

»Zelo sem vesel, ker sta prejšnje leto prvič zaključili pozitivno, z majhnim dobičkom. Zelo smo zadovoljni, saj smo to načrtovali šele čez leto, dve.«

Ali lahko po povedanem zaključimo, da odpuščanj, skrajševanj delovnega časa in podobnih ukrepov v M Sori ne bo?

»V začetku novembra, ko se je najavila kriza, smo sprejeli prve ukrepe. Ustavili smo investicije, znižali smo zaloge, omejili smo vsakršno zapravljanje oziroma odliv denarja iz družbe, saj smo vedeli, da kdor bo imel denar, bo močnejši. Istočasno smo intenzivirali komercialo, zato naš padec pri stavbnem okovju in oknih ni velik. Vsi zaposleni so se odrekli trinajsti plači in nagradam, ki smo jih v prejšnjih letih dosledno delili. Naš sistem plač je tak, da med letom delimo manjše osnove, ki jih nadgradimo s trinajsto plačo. Temu smo se lani odrekli, čeprav bi nam poslovanje to omogočalo, vendar si tega nismo dovolili, saj ne moremo najprej deliti dobičke, čez mesece pa delavske knjižice. Bilo bi neodgovorno. Skupščini bomo tudi predlagali, nadzorni svet pa se je že strinjal, da letos tudi dividend ne bomo delili. Zaradi krize promet po nekaterih enotah pada, kriza se čuti tudi v prodajalnah, v plačah pa je tudi visok delež variabilnega dela (na uspešnost) so plače začele padati. V naslednjih treh mesecih, kolikor lahko vidimo naprej, drugih ukrepov ne bo.«

Tudi odpuščanj ali skrajševanja delovnega časa?

»Ne. Konec prejšnjega leta smo sicer prekinili nekaj pogodb o delu, nekaj delavcem nismo podaljšali pogodbe za določen čas. V zadnjem mesecu smo na celo zaposlovali in še iščemo sodelavce za pomoč v mizarstvu in gradbenem centru.«

V času krize in množičnih odpuščanj?

»Ob silnem govorjenju o krizi in stiski brezposelnih, pretiranega navdušenja za delo nismo opazili. V okolici je zaradi odpuščanj velik jok in stok, pa nič. Iz škofjeloškega LTH smo dobili le eno, neustrezno vlogo za zaposlitev. To nam je nerazumljivo, očitno večina rajši čaka na odpravnino in podporo, kot pa, da bi sami poskrbeli za svojo prihodnost. Brezposelnim gre v Sloveniji še predobro. Morda komu delam krivico s pavšalno izjavo, vendar v mnogih primerih žal drži.«

Ali lahko rečemo, da gre vaše podjetje že iz krize?

»Trudimo se po najboljših močeh, da omilimo posledice in izkoristimo tudi priložnosti. Zaposlujemo zato, ker smo imeli letne pogodbe za delo z delavci iz tujine, iz držav nekdanje Jugoslavije. Teh zaradi krize nismo obnovili, sedaj pa nam manjkajo. Menili smo, da jih ne bi klicali nazaj iz Makedonije in Bosne, ampak bi glede na situacijo privabili domačine.«

Ste zadovoljni z ukrepi države, ste pričakovali več, morda nič?

»Ukrepi so bili za mnoga podjetja dobra, država se trudi na tem področju, kaj lahko dejansko naredi, pa je vprašanje. Sicer pa je vse preveč kupčkanja denarja, vsi ti razpisi so preveč birokratski, morda bi bilo boljše, da bi podjetjem le pustili denar z investicijskimi olajšavami. Podjetja najbolj vedo, kako s svojim težko prisluženim denarjem. Mi imamo investicijske načrte, ki bi jih ob olajšavah aktivirali, tako pa bomo pač počakali. To bi dalo delo tudi gradbenim podjetjem, tako pa denar razdeljuje politika. Razvojne spodbude so sicer prave, vendar bi morali več denarja pustiti gospodarstvu. Moti me tudi, da se politika vse preveč ukvarja sama s sabo, z javnim sektorjem, s pravičnimi delitvami, univerzalnim temeljnim dohodkom in podobno, premalo pa se govori o dodani vrednosti, večji ustvarjalnosti, večji prodaji. Težišče razprav se preveč odmika od gospodarstva. Če ne bo nič deliti, bo to povsem odveč. Stiske so za nekatere zares hude in jim je treba pomagati, pozablja pa se na ustvarjanje. Veliko zaposlenih se marsičemu odreka, trdo in pošteno dela za skromne plače, na drugi strani pa bi nekateri kar delili in delili. Kdo bo to ustvaril?«