Iskratel stopa na globalni trg

Krizo na vzhodnih trgih skušajo ublažiti s ponudbo financiranja, na globalni trg pa stopajo s posredno prodajo. Brez odpuščanj žal ne gre, čakajo na umik Siemensa.

Kranj – Že pred tednom dni smo objavili vest o tem, da bodo morali zaradi izrednega poslabšanja razmer na vzhodnoevropskih trgih tudi v Iskratelu začeti odpuščati zaposlene. Tokrat objavljamo pogovor z glavnim direktorjem Andrejem Polencem, ki se je medtem vrnil s službene poti.

Pred dvema letoma, ko smo se zadnjič pogovarjali z vami, je bil v ospredju velik tehnološki preskok, ki ga je napravila družba Iskratel. Danes so v ospredju zaostrene tržne razmere.

»Res je žal tako. V dveh letih nam je v Iskratelu resnično uspelo napraviti ogromen tehnološki preskok, ko smo z novim znanjem razvili povsem novo generacijo produktov, ki sloni na tehnologiji IP (internetni protokol – op. p.), morda danes bolj znana kot tehnologija za širokopasovni dostop. Bili sta to dve leti intenzivnih vlaganj, ki nam bodo prav gotovo pomagala prebroditi krizo. Pomembno je, da ohranimo zdrava razvojna jedra, osnovo, na kateri bomo lahko jutri še bolj pognali razvoj. Naš delež vlaganj v razvoj je še vedno 20-odstoten, konkretno lani smo ob prometu 144 milijonov evrov vložili v razvoj 28 milijonov evrov. Začeli smo tudi čistiti paleto produktov in se usmerili na tiste ključne, za katere ocenjujemo, da so najbolj perspektivni.«

Kako se odzivate na težave na trgu?

»Na tržni strani seveda še bolj intenzivno obdelujemo kupce, ne samo s kontakti, pač pa bogatenjem ponudbe tudi z raznimi oblikami financiranja. Potrebe se niso zmanjšale, naši partnerji občutijo posledice finančne krize. Vrednost delnic na vzhodu je ponekod padla tudi za več kot 70 odstotkov, s tem pa so se zmanjšale možnosti zavarovanja kreditov in banke so začele zahtevati le njihovo vračanje. Naši partnerji – telekomi so prisiljeni varčevati, to pa pomeni zmanjšanje ali celo prekinitev investiranja. Zato je ustavitev investicij v naši panogi lahko radikalna. Osnovne storitve zagotavljajo, razvoj brez hujših posledic odložijo. K sreči smo se te nevarnosti zavedali in skrbeli za takšno kapitalsko strukturo, da lahko krizo prebrodimo.«

Za koliko so upadli vzhodni trgi, ki so za Iskratel najpomembnejši?

»Znano je, da je kriza kar dvakrat bolj prizadela vzhodne države kot zahod. Če naši kolegi na zahodu ugotavljajo upad med 15 in 20 odstotki, je upad na vzhodnih trgih med 40 in 50 odstotki.«

Napovedali ste stroge optimizacijske ukrepe. Katere?

»Lahko bi govorili o ukrepih nad in pod črto. Ukrepi pod črto so ukrepi krčenja in optimizacij stroškov na vseh možnih področjih – od nabave, procesa, logistike, transporta, potovanj, do marketinških aktivnosti. Masa plač pri nas predstavlja okoli 35 odstotkov vseh stroškov, zato smo seveda morali poseči po raznih dodatkih, v soglasju s sindikatom smo zmanjšali plače za deset odstotkov, pri čemer skrajševanje delovnega časa pri nas ne pride v poštev. Uporabljamo tudi institut čakanja, koriščenja dopustov in prenosov delovnega časa v okvirih, ki jih dopušča zakon. Prav za institut čakanja, ki pri nas ni urejen, pričakujemo, da ga bo vlada uredila po zgledu Italije, kar je tudi napovedano v tretjem svežnju protikriznih ukrepov.

Na koncu pride žal še ukrep zmanjšanja števila zaposlenih. Od skupno 1300 zaposlenih v Iskratelu doma in v tujini za zdaj ugotavljamo, da naj bi zmanjšali za od osemdeset do sto v tujini in doma za 150. V časih krize je pač treba bolj strogo gledati na produktivnost in učinkovitost, saj se zavedamo, da ni večje socialne varnosti, kot je uspešno podjetje!«

V katerih delih družbe boste odpuščali in ali z odpravninami?

»Mislim, da bo odpuščanje v vseh delih in službah. Pri tem bomo korektni ter socialno občutljivi in odpuščeni bodo dobili odpravnine po internem pravilniku, ki predvideva višje odpravnine, kot so po kolektivni pogodbi.«

Kaj pa ukrepi nad črto?

»Kriza ne bo pomenila nobenega mrtvila v procesih. Pri razvojnem delu zaključujemo nov pogled na strategijo razvoja firme, novo generacijo produktov za širokopasovni dostop in krmiljenje z večjimi zmogljivostmi, učinkovitostjo ter novimi funkcionalnostmi. Še bolje želimo organizirati marketing, prodajo in tehnično podporo, iščemo nove možnosti za financiranje kupcev. Organiziramo nov oddelek za posredno prodajo prek specializiranih hiš, s katerim želimo priti na nove trge. Naši produkti so sposobni za globalni trg. Spodbudni signali prihajajo iz Nemčije, Nizozemske, Argentine in Egipta; zmanjšati želimo odvisnost od vzhodnih trgov.«

Vaša družba je znana po izjemno visoki izobrazbeni strukturi. Kako bo vplivalo krčenje kadra na to?

»Res imamo, če seštejemo vse, ki imajo višjo, visoko izobrazbo in še magistre ter doktorje znanosti, 75 odstotkov visoko izobraženih ljudi. Ta struktura se bo ohranila. Kvalitetno znanje je seveda največja dobrina in še naprej bomo veliko vlagali v vzdrževanje in dopolnjevanje znanja. Odločitve o tem, v katero smer nadaljevati razvoj, so danes postale še bistveno zahtevnejše kot nekdaj, napake pa usodnejše. Vsekakor bomo nadaljevali politiko stimuliranja znanja in uspehov.«

Je kaj novega na področju lastniških razmerij in v odnosu do Siemensa?

»Formalno v lastniških odnosih ni sprememb. Siemens je postal popolnoma le finančni lastnik in ni več strateškega partnerstva. Ne prinaša več kvalitete, ki jo je imel kot partner s produkti ob vstopu v letu 1989, zato je logično, da se umakne. Lani je nenadoma in na hitro tudi umaknil razvojna dela iz Iskratela, na katerih je delalo kar 185 naših razvojnikov, zato je bil to za nas kar velik problem, celo šok. Delno nam jih je uspelo prezaposliti, del vzrokov za sedanje krčenje zaposlenih pa izvira tudi iz tega. Pogodba s Siemensom se izteče leta 2014, dejstvo pa je, da se je Siemens že pred tremi leti odrekel telekomunikacijskim dejavnostim, jih prenesel na Nokio in odpustil precejšnje število delavcev.

Potekajo razgovori v trikotniku Gorenjska banka – Iskratel – Siemens in upam, da bo do umika Siemensa čim prej prišlo. Potrdim lahko, da ima Gorenjska banka do Iskratela pozitiven odnos, zavedajo se pomena razvoja in socialne odgovornosti. Iskanje novega partnerstva pa je do izstopa Siemensa blokirano.«