Kjer burja močno zapiha

Vremščica (1027 m) - Planota, preko katere pelje Slovenska planinska pot. Obvezen vrh z žigom med Nanosom in Slavnikom. Greben, pokrit z gozdom in travniki, ki slovi po kraškem in sredozemskem rastlinstvu, razgledu in burji.

Danes se bomo povzpeli na Vremščico, planoto, ki ima na najvišjem vrhu 1027 metrov nadmorske višine. Je najvišji hrib med Vremsko dolino na jugu, črto Divača-Štorje-Lozice na zahodu in cestama Razdrto-Hruševje na severu ter Prestranek–Pivka na vzhodu.

Nanjo vodi ogromno različno zahtevnih oz. različno dolgih poti. Mi se bomo nanjo povzpeli po eni daljših, iz Senožeč. Avtocesto Ljubljana–Koper zapustite pri odcepu Senožeče. V središču kraja je veliko parkirišče, kjer lahko varno pustite svoj avto, prve markacije pa se tudi že začnejo takoj na prvi hiši ob parkirišču. Napotite se po asfaltirani cesti skozi kraj, v smeri markacij. Že v vasi se pot rahlo dviguje. Pri eni od hiš vas bo prišel pozdravit prijazen in ostarel koker španjel, malo višje, vas bo zdramil pasji lajež. Še sreča, da je štirinožec privezan. Na koncu vasi asfalt zamenja makadam, vi pa nadaljujete kar po poti naravnost, ki jo ograjujejo tipične kraške kamnite ograje. Na levi strani je pašnik, kjer so me tisto jutro pozdravili prikupni prijatelji: osli. Škoda, da nisem imela v žepu kakšnega korenja. Nadaljujete mimo pašnika in makadamska cesta se končna na začetku gozda, kjer se začne resnejši vzpon. Če se boste na Vremščico podali po obilnem deževju, je v tem delu potrebna previdnost. Tla so namreč ilovnata in po dežju zelo spolzka. Obkroža vas bukov gozd skozi katerega se pot precej strmo dvigne do prvega vrha Slatne – 914 metrov. Na vaši desni strani bo manjši oddajnik, lahko se povzpnete do njega, sicer pa po stezi nadaljujete kar naravnost. Pot namreč vrh Slatne obide, vaš končni cilj pa zagledate levo pred seboj. Prečite kraški travnik, ki je v poletnih mesecih posut s cvetjem, pa tudi veter vam bo po strmem vzponu prijal.

Pot na koncu travnika zavije v gozd in se spušča do doline med Slatno in Vremščico. Na drugi strani dolinice se pot znova začne vzpenjati. Ko pridete na sedlo, krenete lahko naravnost do širše poti, ki pelje proti vrhu, a svetujem vam, da se obrnete levo in greste po robu na greben. V tem delu je, vsaj mene, zmotilo sledeče: razrita zemlja. Hm, so tukaj divje svinje? Ja, na Vremščici so divje svinje, vendar, ker je ogromno ljudi, mislim, da ni velikih možnosti, da kakšno srečate. Strah zbujajoča bi bila svinja z mladiči. Ob natančnem ogledovanju razrite zemlje sem odkrila tudi njihove sledi.

Na vrhu Vremščice je betonski kvader, na katerem je orientacijska plošča z vrisanimi imeni vrhov, da boste vedeli, kam vse vam seže pogled. Obzorje tisto dopoldne, ko sem bila na vrhu jaz, ni bilo ravno razgledno, a bližnji Nanos in Slavnik sta dala vedeti, da je v bližini tudi morje. Občutilo se je njegov vonj v zraku.

Vrnete se po poti vzpona, lahko pa naredite krajši ovinek. Z vrha Vremščice se spustite po travniški poti, ki pelje na vrh. Na sedlu, kjer bi morali zaviti desno, nadaljujete kar naravnost do naslednjega sedla in šele tam zavijete ostro desno nazaj v gozd. V daljavi vidite Slatno, do katere morate priti, zato je strah, da bi se izgubili, odveč. Markacije vas bodo pripeljale na pot, ki ste jo že prehodili, na pot, ki pelje do doline med Vremščico in Slatno.

Pozorni bodite v bukovem gozdu. Povsem ob markirani poti je bukev, ki ima odebeljen spodnji del debla, kjer je tudi luknja. V tej luknji se skrivajo majcene, keramične jaslice.

Baje je Vremščica najlepša maja in junija, ko so travniki polni cvetja; verjetno je najbolj znana po potonikah in narcisah. Ja, ja, narcis nimamo samo Gorenjci. Domačini jim pravijo vrbančica, po cerkvici sv. Urbana, ki je nekoč stala na vrhu Vremščice. Cvetje je res številčno, pisano in močno dišeče; ametistna možina, lepi kuk, lučnik, montpellierski, navadni in divji klinček, kimasti bodak, prava lakota, ki je izvrstna za čaj. Endemična rastlina na Vremščici je tudi justinova zvončnica. Poglej ga zlomka! Prelepa modra zvončnica, ki v imenu skriva moj priimek, je celo ogrožena rastlina. Da je ne boste utrgali!!

Nadmorska višina: 1027 m

Višinska razlika: 470 m

Trajanje: 3 ure

Zahtevnost: 1 zvezdica