Javna osvetljava je največji svetlobni onesnaževalec

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 24. april 2009 / 06:00

Erika Pogačnik iz Podbrezij je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala na temo Svetlobno onesnaževanje v Triglavskem narodnem parku. Javna razsvetljava je največji onesnaževalec, problem so tudi pretirane in nepravilne okrasne osvetlitve objektov in celo stanovanjskih hiš.

V diplomski nalogi ste se osredotočili na svetlobno onesnaževanje v Triglavskem narodnem parku. Kaj ste ugotovili?

»Triglavski narodni park (TNP) je že nekoliko svetlobno onesnažen, glavni vzroki za to izhajajo iz večjih bližnjih in daljnih mest, kjer prevladuje prekomerna in neustrezna javna razsvetljava. Svetloba se namreč pod majhnimi koti širi več sto kilometrov daleč. Na območju vseh osmih občin (Kranjska Gora, Bled, Jesenice, Gorje, Bohinj, Tolmin, Kobarid, Bovec), ki imajo del površine v parku, je skupno okoli 7100 svetilk javne razsvetljave, res pa jih od tega le pet odstotkov leži neposredno v parku. V nobeni od teh občin delež popolnoma zasenčenih svetilk ne presega 10 odstotkov in prav takšen je tudi delež popolnoma zasenčenih svetilk v parku.

V turistično usmerjenih središčih je vse več osvetljenih hotelskih objektov, reklamnih panojev, kulturnih spomenikov, cerkva … Tudi število svetilk v TNP narašča predvsem na račun turizma. Tako bo na stanje nočnega neba in na druge geografske dejavnike vplival tudi športno rekreacijski center Pokljuka, ki je že v fazi izgradnje.

Le v občini Gorje, ki je do nedavnega imela malo javne razsvetljave, je bila leta 2007 povprečna poraba električne energije za javno razsvetljavo manjša od ciljne vrednosti (44,5 kWh na prebivalca na leto), ki jo določa istega leta sprejeta Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Glede na podatke javne razsvetljave, terenskega opazovanja ter meritve sija neba in posnetkov vsenebne kamere, lahko rečemo, da največjo grožnjo za TNP predstavlja prekomerna in neustrezna razsvetljava občinskih središč, kjer je nočno nebo ponekod že močno preosvetljeno.«

Največji vir svetlobnega onesnaževanjaje torej javna razsvetljava. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okoljaiz leta 2007 tudi občinam nalaga nekaj obveznosti, da se stanje popravi.

»Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja za večino svetilk prepoveduje svetenje nad vodoravnico v vesolje in zahteva uporabo popolnoma zasenčenih svetilk. Občine morajo osvetljevati površine z okoljsko prijaznimi svetilkami, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak nič odstotkov. Uredba zahteva tudi zmanjšanje porabe energije za javno razsvetljavo, kar pomeni, da bodo občine morale poskrbeti za racionalno rabo energije, in sicer tako, da se bodo osvetljevale le površine, ki so potrebne, v količini, ki je potrebna, in v času, ko svetlobo potrebujemo.

Sicer pa uredba predpisuje ciljne vrednosti in načine osvetljevanja tudi za razsvetljavo proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, športnih objektov, objektov za oglaševanje,…«

Kaj predlagate: kaj bi denimo konkretno Bled moral narediti za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, ali pa Kranj kot prestolnica Gorenjske?

»Pomembno je zavedanje, da za zmanjšanje svetlobne onesnaženosti ni potrebno ugasniti vseh luči, temveč le vzpostaviti dobro razsvetljavo. To je razsvetljava, ki ni premočna, ne osvetljuje neba in je energetsko varčna. Tudi z ustreznimi sijalkami lahko zmanjšamo porabo električne energije. Najustreznejše so sijalke, ki imajo poudarjen rumeni in rdeči spekter svetlobe.

Glede na to, da je gostota prometa v nočnem času, od enajste ure zvečer do pete ure zjutraj manjša, priporočamo tudi ugašanje svetil oziroma zmanjšanje svetlobnega toka pri osvetljevanju kulturnih spomenikov, predvsem cerkva, reklamnih panojev in drugih osvetljenih površinah, tudi glede na delovne dneve, praznike, letne čase in druge omejitve …«

Kaj lahko storimo v prid zmanjševanja tega problema na pragu lastne hiše?

»Prihranimo lahko pri porabi električne energije z varčnejšim načinom osvetljevanja tako notranjih kot zunanjih površin. V zadnjem času je opaziti porast osvetljenih fasad, saj ljudje velik poudarek dajejo tudi zunanji osvetlitvi hiš in vrtov, predvsem iz estetskega razloga. Razlog je najverjetneje v tem, da premalo vedo o tej tematiki, zato je pomembno ozaveščanje ljudi.«

Slovenija je v Evropi velika svetlobna onesnaževalka, menda takoj za Belgijo. Kako svetlobno onesnaževanje vpliva na zdravje ljudi, pa tudi na živali in rastline?

»Umetna svetloba zaradi spremenjene naravne razsvetljenosti povzroča posledice pri različnih živalskih vrstah in sicer lahko povzroči dezorientacijo, poleg tega je čas živali, ki so aktivne v nočnem času, skrajšan zaradi svetlobnega onesnaževanja, zato imajo manj časa za prehranjevanje, razmnoževanje, spremeni se tudi njihovo vedenje.

Uporaba nezasenčenih svetilk povzroča bleščanje, kar občutijo predvsem starejši ljudje. Izpostavljenost umetni svetlobi v času spanja lahko povzroči, da se zmanjša izločanje tako imenovanega hormona melatonina, kar lahko vpliva na spanje in splošno počutje, zato je pomembno, da zunanje svetilke ne svetijo v prostore za spanje. Raziskave so pokazale, da zmanjšana sinteza melatonina lahko povzroči tudi rakasta obolenja.«

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesneževanja okolja iz leta 2007 tudi občinam nalaga roke prilagoditve: