Sokolje oko

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: Šport / četrtek, 23. april 2009 / 06:00

Elektronska tehnologija se je zadnja leta vse bolj prebila v svet športa, tudi kot pomoč pri pravilnih sodniških odločitvah. V zadnjem času smo tako predvsem v tenisu spoznali sokolje oko.

Vse se je začelo s kriketom. Maja leta 2001 je britanska televizijska postaja to tehnologijo uporabila na tekmi med Anglijo in Pakistanom. Vzrok se skriva v zapletenih pravilih te igre, po katerih je igralec lahko izločen zaradi nepravilne tehnike udarca. Sokolje oko v svetu kriketa še ni uradno sprejeto, trenutno je namenjeno le televizijski analizi posameznih akcij.

Z razvojem te tehnologije je bilo le vprašanje časa, kdaj bo sokolje oko prodrlo tudi v svet tenisa, kjer so se igralci pogosto pritoževali nad slabimi sodniškimi odločitvami. V letu 2005 so sledili številni testi. Prvič je bilo sokolje oko uporabljeno v New Yorku, na turnirju serije ITF. Leta 2006 so ga prvič uporabili na Hopmanovem pokalu v Perthu. Marca istega leta je bilo prvič uporabljeno na turnirju v Miamiju. Avgusta je doživelo še krst na prvem turnirju za Grand Slam v New Yorku. Danes ga uporablja velika večina največjih turnirjev na svetu. Izjema so predvsem tisti na pesku, kjer naj bi bil odtis žoge dobro viden in s tem nesporni dokaz. Vseeno pa na peščenih turnirjih to tehnologijo uporabljajo za analizo servisov.

Sistem Sokolje oko temelji na triangulaciji, posebnem matematičnem postopku. Let žogice je posnet s petimi ali šestimi kamerami, ki so postavljene na različnih mestih. Kamere posnamejo 60 slik na sekundo, kar je več kot dvojna hitrost v primerjavi s televizijsko sliko. Računalnik za vsak posnetek izračuna več kot milijardo operacij, saj zajame slike iz vseh kamer in jih predela v tridimenzionalno sliko. S tem lahko natančno izračuna položaj žogice v vsakem trenutku. Povprečna napaka pri izmeri odtisa žogice je 3,6 milimetra, pri čemer je premer teniške žogice med 65 in 68 milimetri, kar pomeni, da je napaka manjša od petih odstotkov premera telesa.

Sokolje oko se od leta 2007 uporablja tudi pri snookerju. Podobno kot pri kriketu tu ne vpliva na sam potek igre, saj je namenjeno le televizijskemu občinstvu. Gledalci namreč lahko dobijo pogled na razporeditev krogel na mizi, kot ga vidi sam igralec, ki je na potezi. Ta pogled je uporabljen predvsem, ko je igralec v težkem položaju in slabo vidi ciljano kroglo.

Omenjena tehnologija pa naj bi pomagala tudi pri nogometu. V tem športu bi sokolje oko lahko pomagalo pri odločitvi, ali je žoga v resnici prečkala črto gola. Tehnologija je povezana s posebnimi čipi, ki so v žogi. To tehnologijo naj bi dokončno razvili in sprejeli v prihodnjih letih. Tako naj bi pomagali razrešiti številne sporne situacije.