Komentar: Na hrbtih delavcev

V petek se je v Loških tovarnah hladilnikov (LTH) kot prazna izkazala še ena obljuba vodstva družbe, da bodo namreč delavcem sporočili končno usodo podjetja. Kot že velikokrat doslej direktor Miloš Kodre in član uprave Primož Pegam nista držala besede in se obljubljenemu pogovoru z odsotnostjo oziroma skrivanjem v pisarni brez pojasnila izognila. V četrtek so namreč potekali, kot sta najavila, zadnji odločilni pogovori z Novo Ljubljansko banko (NLB), pri čemer naj bi v petek izvedeli za dokončno odločitev, ali jih bodo pri nadaljnjem preživetju podjetja podprli.

Da je vse v rokah banke, sta prva moža škofjeloškega LTH poudarila že večkrat. Celo več: huda kriza družbe se je lani po njunem mnenju začela prav zaradi NLB. Najprej s prepolovitvijo sanacijskega kredita ob začetku leta, nato pa z vplivom na finančno družbo Prvi faktor, ki je v lasti NLB, ko so se odločili, da sicer zavarovanih terjatev LTH ne bodo več odkupovali. Vse to je vodilo v hudo nelikvidnost, ki je začela ustavljati proizvodnjo. Kakšen je položaj, najbolje pove podatek, da so v LTH v letošnjih štirih mesecih delali le dobrih dvajset dni. O vzrokih takšnega odnosa doslej ni odgovora, saj trditev »banka nas ne mara« to zagotovo ni. Tudi namigu o osebnem obračunavanju z nekaterimi lastniki je težko verjeti. Kljub odvezi, kot trdi Kodre, da banki ni treba ščititi poslovnih tajnosti, pojasnila v NLB ni mogoče dobiti. Ne glede na vse, se v teh časih zaostrene krize postavlja naslednje vprašanje: Zakaj državna banka, ki sicer podaljšuje stomilijonske »tajkunske« kredite, ne podpre podjetja, ki ima dve pomembni prednosti potrjeni na trgu – znanje in naročila. Če je sicer strateška odločitev slovenske države (vlade), da v krizi potopljenih podjetij, ki so že prej poslovala slabo, ki nimajo tržno perspektivnih programov, ne bomo več reševali, pač pa poskrbeli za delavce, to za LTH ne velja. Ali je res mogoče, da se v državni banki najdejo vplivni posamezniki, ki v nasprotju z državnimi napori poravnavajo osebne račune na hrbtih tristo delavcev, ki že brez dveh plač ne vedo, kako bodo preživeli?

In na koncu. Kdaj bodo na Občini Škofja Loka spoznali, da zaposleni v LTH potrebujejo pomoč? Kar nekaj od škofjeloške občine manj razvitih občin v Sloveniji je našlo način, da pomagajo v podobnih primerih. Z odlično organizacijo Pasijona so na Občini Škofja Loka dokazali, da se znajo zazreti v preteklost, čas je, da se soočijo s sedanjostjo.