Tudi o Kramarjevem milijonu ...

Okrog štirideset predstavnikov nevladnih organizacij in drugih državljanov se je v okviru državljanskega foruma srečalo z evropskimi poslanci.

Kranj – Okoljski problemi, črpanje evropskih sredstev in gospodarska kriza so bile ključne teme, okrog katerih se je vrtel pogovor v okviru državljanskega foruma, ki sta ga minuli petek v Kranju pripravila center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij ter informacijska pisarna evropskega parlamenta za Slovenijo. Z državljani in predstavniki nevladnih organizacij so si mnenja izmenjali evropski poslanci Jelko Kacin, Lojze Peterle, Mojca Drčar Murko, Romana Jordan Cizelj in Ljudmila Novak.

Na začetku je Ljudmila Novak poudarila, da v evropskem parlamentu ni vladnih in opozicijskih strank, ampak pri sprejemanju posameznih dokumentov sodelujejo in s pomočjo konsenza iščejo najboljše rešitve. Sledila je razprava o okoljski problematiki. Kot je zatrdil Jelko Kacin, verjetno ni evropskega poslanca, ki se ne bi zavedal odgovornosti do okolja. »Prav Evropska unija mora biti zgled in zastavonoša odgovornega ravnanja do okolja,« je poudaril, njegove besede pa je podprla tudi Romana Jordan Cizelj: »Prav po okoljski politiki Evropa izstopa in pri tem ji vodilno vlogo priznavajo tudi druge države.« Mojca Drčar Murko pa je ob tem opozorila na kontradiktornost evropske politike na tem področju, ki pogosto kloni, ko so v igri specifični interesi. Po mnenju Romane Jordan Cizelj bi se zato morali držati preprostega načela trajnostnega razvoja, v okviru katerega bi poskrbeli tako za okolje kot gospodarstvo in socialno varstvo. Ob tem se je pojavilo tudi vprašanje, ali je odgovornost za socialno varstvo stvar posameznika ali bi to morali urejati sistemsko. Po mnenju Ljudmile Novak si mora vsak najprej sam pomagati, pri čemer je dobra izobrazba najboljše orožje proti socialni izključnosti. Obenem se je zavzela za bolj etično ravnanje v gospodarstvu. Lojze Peterle se je oprl na ključno sporočilo sindikatov, da ne smemo dopustiti divjega kapitalizma, v katerem si dobiček delijo zgolj vodilni v podjetjih, izgubo pa si delijo vsi. »Danes vsi govorimo o ekosocialni tržni ekonomiji in v tej smeri delujemo tudi v evropskem parlamentu.« Romana Jordan Cizelj pa je prepričana, da bi morali v času krize pomagati ne le delodajalcem, ampak tudi delavcem, da bi bili lahko bolj konkurenčni na trgu dela.

Zelo neposredno vprašanje iz publike se je nanašalo na težave pri črpanju evropskih sredstev. Mojca Drčar Murko je pojasnila, da izsledki analiz kažejo, da so največji problem administrativne ovire posameznih držav članic. Obenem se strinja, da je nadzor potreben, da se ne bi ponovila zgodba, ko je denar, namenjen nerazvitim, kar poniknil. Eno od udeleženk je tudi zanimalo, kakšna je vloga socialnega sklada. Po prepričanju Jelka Kacina bi morali podpreti predvsem podjetja, ki imajo nove programe in ideje in bodo na ta način ustvarjala nova delovna mesta. V debati se niso mogli izogniti niti izplačanemu milijonu nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju. Jelko Kacin je prepričan, da se država s pozivanjem k vrnitvi tega denarja samo smeši, saj je to stvar pogodbe. »To je le balonček, treba bi se bilo ukvarjati z bolj resnimi problemi.« Lojze Peterle je ob tem pripomnil, da bi imel sam prav rad takšen balonček v žepu in opozoril, da so za sporno pogodbo vedele tri vlade, pa nihče ni storil nič.