Slovenija ima dovolj pomembnih ljudi

Bojan Homan, predsednik regijskega odbora SDS za Gorenjsko in podžupan mestne občine Kranj o marca dani pobudi SDS o preimenovanju ulic in trgov, ki nosijo ime po Josipu Brozu Titu.

Vaša stranka je dala pobudo za odstranitev Titovih spomenikov in preimenovanja ulic z njegovim imenom. Kakšno je vaše stališče do tega?

»Najprej je treba vedeti, zakaj je stranka dala to pobudo. Ljudje so napačno obveščeni, da SDS kar tako pogreva že zdavnaj končane zgodbe, povezane s preimenovanji ulic. Ob odkritju grobišča Huda jama pri Laškem je predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik dejal, da so povojni poboji potekali z vednostjo in soglasjem Josipa Broza Tita. Če je tako, potem je zanje kriv in je prav, da umaknemo njegove spomenike in imena ulic, ki spominjajo nanj. Nedavno tega sem gledal film o Angeli Vode, ki je pokazal, kako je komunistični režim ravnal s svojimi ljudmi. Tudi to je treba obsoditi in ne dopustiti, da se ravnanje, v katerem je bilo obsojenih več kot 100 tisoč ljudi, še kdaj ponovi. Titova Jugoslavija je leta 1991 razpadla in so nastale nove države, zato ni več smiselno, da po njem imenujemo ulice in trge, zlasti ne nastale na novo. Na Hrvaškem so takšna poimenovanja umaknili že pred časom, pa čeprav je bil rojen na Hrvaškem in je torej njihov rojak. Ko gre za poimenovanje novih ulic, pa menim, da imamo Slovenci veliko pomembnih osebnosti, po katerih bi lahko imenovali ulice. Zakaj se neka ulica v Ljubljani ne bi, denimo, imenovala po prej omenjeni Angeli Vode?«

Se spominjate preteklih preimenovanj v vašem lokalnem okolju?

»Vem, da se je včasih Velenje imenovalo Titovo Velenje, v devetdesetih letih pa je prišlo do preimenovanja, podobno se je dogajalo tudi v drugih slovenskih mestih. Bežno se spominjam, da je tudi v Kranju prišlo do nekaterih preimenovanj.«

Na Gorenjskem je najbolj izstopajoč primer Ceste maršala Tita na Jesenicah. Menite, da bi bilo treba to ime spremeniti?

»Čudim se, da tega niso storili že prej, ko so tudi povsod drugje spreminjali imena, povezana z našo polpreteklo zgodovino. Toda to je odvisno od odločitve lokalne skupnosti in od tega, kako na to gledajo domačini. Verjamem pa, da bi bilo ljudem to odveč, saj je to povezano z zamenjavo dokumentov in tudi s stroški.«

Kako vi gledate na vlogo Tita v naši zgodovini?

»Verjamem, da je bil pomemben za zgodovino Jugoslavije, vendar vsega o njem nismo vedeli. Tako denimo nismo vedeli za povojne poboje, za obsodbe političnih nasprotnikov, za Goli otok in podobno. Danes, ko vse to vemo, lahko bolje ovrednotimo njegovo vlogo. Nedavno tega je Evropska unija sprejela resolucijo o obsodbi totalitarnih režimov, fašizma, nacizma in komunizma. Ne vidim razloga, da tudi naša država tega ne bi storila, ne pa da z imenovanji ulic delamo ravno nasprotno.«

Sedaj se je v Ljubljani pojavil predlog, da bi eno od novih ulic imenovali po Titu. Kaj mislite o tem?

»Mislim, da gre za provokacijo. Ne zdi se mi smiselno pogrevati komunizma, obujati nekdanjih idej, češ da je bil Tito heroj, in odpirati ljudem starih ran. Slovenija ima veliko pomembnih ljudi, po katerih bi lahko imenovali ulice. To so ljudje, ki so veliko storili za Slovenijo, kulturniki, državniki, tisti, ki so delali za osamosvojitev Slovenije, olimpioniki … Zakaj ne bi neke ulice imenovali denimo po Leonu Štuklju? Mislim, da ne bi bil problem najti imena, ustreznejšega od Titovega.«