Benigar je postal Indijanec

Besedilo: Marija Volčjak
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. april 2009 / 06:00

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (23)

Letimo proti prestolnici Buenos Aires, pod nami je neskončna Patagonija, pusta in prazna. Kaj je Benigarja privedlo v to pustinjo? Zakaj je postal Indijanec?

Ivan Benigar, tudi Janez ali Janko, v Argentini pa Juan, se je slovenskim staršem rodil v Zagrebu leta 1883. Gradbeništvo je študiral v Gradcu, nato v Pragi, padel pri izpitu iz geodezije in se leta 1908 odpravil v Argentino, kjer je delal pri gradnji namakalnih sistemov v Patagoniji. Pri tem - kakšna ironija - je uporabljal geodezijo. Benigar je bil izobražen, govoril je štirinajst jezikov, toda rad je imel preprosto življenje in v divjini je ostal do konca svojega življenja, leta 1950 je umrl v mestu Alumine pod Andi, severno od mesta Bariloche.

Zaljubil se je v Indijanko, po smrti prve žene se je poročil še enkrat in skupaj imel sedemnajst otrok. Ostal med Mapuči, ki jim pravijo tudi Aravkanci. Belci so jih takrat preganjali kot manjvredne, Benigar je postal Indijanec. Tako je lahko proučeval in verodostojno opisoval njihovo življenje, navade in verovanja. Sestavil je celo slovar njihovega jezika. Svojih otrok pa ni učil pisati?! Izšli sta le dve knjigi, nekaj zapiskov se je izgubilo, večina se je k sreči ohranila in za njim je ostala bogata zapuščina antropologije južnoameriških Indijancev. Pri nas je skoraj neznan, "odkrivamo" ga šele v zadnjih letih.

Morda bo zanimanje za Benigarjevo zapuščino naraslo, odkar se v Južni Ameriki zanimanje za staroselske kulture povečuje. Še donedavna je veljalo prepričanje, da so tik pred izumrtjem, sedaj se dogaja prav nasprotno. K temu prispevajo tudi Mapuči, ki se vse bolj organizirajo in zahtevajo nazaj zemljo, ki jim je bila odvzeta po puščavski vojni med leti 1878 in 1884. Indijanski bojevniki so takrat vojno izgubili, končala se je z okrutnim pobojem več sto tisoč ljudi, tudi žensk in otrok. Mapuče so iztrebili in razselili, njihova ozemlja podržavili. Tega genocida ne Argentina ne Čile nikoli nista priznala.

Indijancem ukradeno zemljo si danes prilaščajo multinacionalke. V Argentini je najbolj znan spor z italijansko multinacionalko Benetton, zaradi 16.919 hektarov zemljišč, ki jo Mapuči zahtevajo nazaj. Zgodovinska je vsekakor poteza argentinskega tožilstva, ki ovadbe ni zavrglo, temveč se je odločilo raziskati nadaljevanje genocida proti Mapučem. Zgodba se je začela leta 2002, ko sta se Rosa in Atila odločila za vrnitev v indijansko skupnost v Chabatu in začela kmetovati na posestvu Santa Rosa v prepričanju, da gre za državno lastnino. Toda, izkazalo se je, da posestvo pripada Benettonu, ki je proti njima vložil tožbo, sodišče se je odločilo za deložacijo, prišli so policaji, zgodba pa je prišla na prve strani svetovnih časopisov in v televizijske mreže, hitro se je razširil krog solidarnosti z Mapuči.

To se je zgodilo prav Benettonu, ki pod pojmom "združene barve" poudarja svojo multikulturnost in etnično harmonijo. Zemljišča je v Argentini začel odkupovati na začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja in sedaj razpolaga s 300 tisoč hektari v Chabatu in z 970 tisoč hektari v Patagoniji, kjer goji ovce za volno, s katero si zagotovi desetino surovin.

Mapuška kultura postaja zanimiva tudi v zdravstvu, zlasti v Čilu. Sodobna in tradicionalna medicina sta povezani in bolnik lahko opravi vse na enem mestu. V zdravstvenem domu so zdravniki, zdravilci, zeliščarji, šamani, ki opoldne skupaj z bolniki sedejo h kosilu in molijo. Mapuči so prepričani, da je bolezen posledica neravnovesja, ki lahko izvira v človeku samem ali v njegovem odnosu do okolice. Za ozdravitev je zato ključna ugotovitev, za katero vrsto neravnovesja gre in kaj je vzrok zanj. Zdravstveno osebje veliko pozornosti posveča pogovoru z bolnikom in skupnemu ugotavljanju vzroka bolezni, pri čemer običajno sodelujejo bolnikovi sorodniki. Mapuči namreč menijo, da bolezen ni stvar posameznika, temveč vse skupnosti, če je bolan član, je z njim bolna skupnost.

Sovplivanje, ki je lastno mapuški misli in kulturi, je zelo zanimivo za reševanje sodobnih okoljskih problemov in nemara bo Benigarjeva zapuščina postala zelo aktualna, saj je proučeval in vestno zapisoval mapuško razmišljanje ter s pomočjo njihovega jezika in kulture proučeval človeško razmišljanje.