Glasbenica po srcu

Novinarka in moderatorka Maruša Kobal si je od nekdaj želela postati učiteljica, da se je navdušila za medijski svet, pa je "kriv" predvsem Mario Galunič.

»Moj prvi televizijski nastop je bil leta 2005 v Mariovi Bitki talentov. Takrat me je televizijski svet prevzel. Vse je bilo tako fascinantno, od dogajanja za odrom do dogajanja na njem, da se po pravici povedano nastopa spominjam zelo slabo. Takrat sem si prvič zares zaželela, da bi bila del televizijskega sveta,« se spominja 23-letna Maruša, ki prihaja iz Spodnjih Gorij. Želja se ji je uresničila, ob delu na radiu in televiziji ter študiju pa se posveča tudi petju. Kot pravi, je glasbenica po srcu in bo vedno tako.

V čem bolj uživate – v delu na radiu ali televiziji?

»V obojem neizmerno uživam. V oddaji Dobro jutro na TV Slovenija imam svojo tedensko rubriko Na potepu z..., v kateri se z znanimi Slovenci sprehajam po njihovih najljubših kotičkih Slovenije. Na dva tedna ustvarjam rubriko Nasveti za vse, v kateri gledalcem predstavimo uporabne nasvete za dom, prosti čas ... Če mi dopušča čas, naredim še kakšen aktualen prispevek. Vsako nedeljo dopoldne se družim tudi s poslušalci Radia Belvi, na frekvencah Gorenjske v Nedeljskem dopoldnevu.«

Menda je zanimiv tudi začetek vaše radijske kariere ...

»Nikoli nisem pomislila, da bi delala na radiu. Decembra leta 2007 sem se udeležila Mednarodnega glasbenega festivala Mef v Čakovcu na Hrvaškem in zmagala prek spletnega glasovanja. Zatem sem se odločila, da poskusim s promocijo, in ker sem bila nekaj let pred tem polfinalistka na tekmovanju Belvistar, sem najprej pomislila na Radio Belvi. Poslala sem jim skladbo v upanju, da mi jo predvajajo. A odgovor je bila ponudba za delo moderatorke. Radio je čisto drugačen medij kot televizija. Tu sem pridobila znanja, ki mi jih televizija ne bi nikoli dala.«

S kakšnimi dosežki se torej lahko pohvalite na glasbenem področju?

»Skladba, s katero sem se udeležila festivala Mef, je bila izdana tudi na festivalski zgoščenki pod okriljem Croatie Records, na kar sem še posebej ponosna. Ponosna pa sem tudi, da so me leta 2007 kot solistko na novoletnem koncertu povabili k sodelovanju godbeniki iz Škofje Loke. Z njimi sem tisto leto nastopila kar štirikrat. Trenutno moja glasbena kariera malce miruje. Še vedno sicer nekajkrat na mesec nastopam v eni izmed elitnih ljubljanskih restavracij. Moj delavnik je poln, saj mi delo na televiziji in šola vzameta veliko časa. Zdi se mi škoda, da bi se glasbi posvečala le polovično. Seveda se ne bi branila ponudbe za sodelovanje kot spremljevalna vokalistka ali sodelovanja z orkestrom. Taki nastopi mi vedno poženejo kri po žilah in dajo neko novo energijo. Sicer pa sem glasbenica po srcu in tako bo vedno. Kot osnovnošolka sem obiskovala nižjo glasbeno šolo v Radovljici, kjer sem igrala klavir. Nato sem zadnji dve leti klavirja vzporedno na Glasbeni šoli Jesenice delala še nižjo glasbeno šolo iz piccole. Za tem sem se vpisala še na solo petje, zaključiti moram še zadnji, šesti letnik. Učili so me Jaka Jeraša, Primož Kerštanj, Andreja Brlec, Jadranka Juras in Olga Gracelj.«

Če bi bilo odvisno samo od vas, kakšno oddajo bi vodili na radiu oz. televiziji?

»Na radiu imam svojo oddajo in glede vsebine imam dokaj proste roke, na televiziji pa si želim imeti svojo oddajo. Ta bi bila svetovalna, poučna in razvedrilna. Na snemanjih velikokrat dobim kakšno novo zamisel. Zavedam se, da svoje oddaje ne bom dobila z danes na jutri, a če si nekaj želiš, se zagotovo enkrat izpolni.«

Ste študentka matematike in računalništva na pedagoški fakulteti. Niste nikoli razmišljali o študiju, povezanem z mediji?

»Študiram na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in si izpolnjujem željo iz otroštva. Vedno sem govorila, da bom učiteljica in še vedno mislim, da nekoč tudi bom, čeprav se trenutno veliko bolj vidim v medijih. Trenutno je moj cilj, da čim prej diplomiram in med tem ustvarim veliko dobrih prispevkov ter da mi uspe dobiti tudi mesto voditeljice - pa naj bo to le studijska rubrika ali celotna oddaja. Kaj bo prinesel čas, bomo pa videli.«

Ob delu v medijih in študiju vam verjetno ne ostane kaj dosti časa …

»Malo ga je. Včasih sem si ga krajšala z izdelovanjem nakita, šivanjem torbic, peko peciva in tort ter kuhanjem. Zadnja tri leta se je to precej spremenilo; prosti čas najraje preživim v družbi svojih najbližjih, ki mi dajo energijo za nove izzive.«