S Titom na smetišče zgodovine

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 18. april 2009 / 06:00

Marca je stranka SDS dala pobudo, da zaradi odgovornosti Josipa Broza Tita za povojne poboje umaknejo njegove spomenike, znamenja ter imena trgov in ulic, ki še nosijo njegovo ime.

Danes je v Sloveniji enajst mest z ulicami, cestami in trgi, poimenovanimi po Titu. Glavnina preimenovanj se je zgodila v devetdesetih letih, kmalu potem, ko je nastala samostojna Slovenija. Ulice, ki so nosile imena revolucionarjev, so dobile druga imena, Titovo Velenje je spet postalo Velenje, lokalne skupnosti so spremenile datume svojih praznikov, ki so prej pretežno spominjali na obdobje narodnoosvobodilnega boja. Imenovane so bile posebne komisije za preimenovanja, v anketah so poizvedovali po mnenjih ljudi. Veliko se je takrat spremenilo, nekaj nekdanjih poimenovanj pa je še ostalo, deloma zaradi odnosa ljudi do ikon socialističnega obdobja, deloma pa zaradi njihovega pragmatizma, saj so preimenovanja povezana tudi s stroški, zamenjavo dokumentov in podobnim.

Koliko spomenikov, spominskih znamenj in imen, ki spominjajo na Tita, je še ostalo na Gorenjskem, smo skušali strniti ob pomoči zgodovinarja Franca Benedika. Večjega Titovega spomenika na Gorenjskem ni bilo, zato pa več spominskih plošč. Ena je denimo v Križah, ki spominja na njegovo ilegalno pot v Avstrijo v tridesetih letih. Druga je na kamniški tovarni Titan, kjer je Tito delal kot mlad kovinar. V Bohinjski Bistrici nanj spominja plošča na domu Joža Ažmana, kjer je bila pred 30 leti slovesnost takratnega centralnega komiteja ZK (ljudje se verjetno še spomnijo, da je takrat Stane Dolanc sredi Bohinja govoril srbohrvaško). Ni pa več spominske sobe v nekdanji obmejni stražnici na Ljubelju, kjer je v petdesetih letih prespal, ko je šel lovit kozoroga. Tudi v kranjski vojašnici ni več napisa, ki bi spominjal nanj. Kranj je imel v času socializma Titov trg, ki se je v samostojni Sloveniji preimenoval v Glavni trg. Predsednik nekdanje skupne države Jugoslavije je bil v vseh mestih tudi častni občan, in sicer edini, saj ob tako imenitni osebnosti drugim ljudem sploh niso podeljevali tega naslova. Na začetku sedemdesetih let pa je njegovo ime dobila tudi (takrat nova) osnovna šola v Predosljah. Tedaj je bila to za Brdu najbližjo šolo velika čast, ob imenovanju je bil menda navzoč tudi Tito s soprogo Jovanko, pionirčki pa vselej na voljo, ko je bilo treba v špalirju z zastavicami pričakati predsednika na kateri od njegovih poti v Sloveniji. Takih dogodkov se iz svojega otroštva spominja tudi evropski poslanec Jelko Kacin, ki danes pravi, da današnje brisanje Tita iz zgodovine Slovenije in Jugoslavije ni smiselno, češ da je zaznamoval pomembno obdobje v naši preteklosti, čeprav je danes jasno, da ni bil nikakršen angel. Kakorkoli, po devetnajstih letih so ime Josipa Broza Tita umaknili s šole v Predosljah, danes ljudje namreč razmišljajo drugače. Nekateri sicer z nostalgijo, drugi skozi oči dnevne politike, šole pa morajo ostati politično nevtralne, pravi sedanji ravnatelj Tomo Balderman, ki je v šolo prišel, ko je ta že nosila Titovo ime. Edina ulica na Gorenjskem, ki še danes nosi Titovo ime, je Cesta maršala Tita na Jesenicah, najdaljša ulica v tem mestu. Tudi tu so se že pojavljale zamisli o preimenovanju, a je še do danes ostalo po starem. Kot smo zaznali v kratki anketi, ne le zaradi tega, ker ljudje ne želijo imeti sitnosti in stroškov, temveč tudi zaradi nostalgije po časih, ko je delavski razred v železarskem mestu še razmeroma dobro živel.