V digitalni obliki tudi Kamničan

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / četrtek, 16. april 2009 / 06:00

Digitalna knjižnica Slovenije je stalno dosegljiva brezplačna knjižnica na internetu, ki obsega že 1,5 milijona digitalnih strani ...

Digitalna knjižnica Slovenije ali Portal znanja in kulturnih zakladov, kakor so svoj projekt, dosegljiv na spletni strani www.dlib.si, poimenovali v NUK-u, je relativno mlada. Digitalizacija različnih publikacij se je sicer začela že pred kakšnim desetletjem, a stare knjige, časopisi in drugo gradivo je v elektronski obliki obiskovalcem svetovnega spleta uradno dosegljivo šele od novembra 2005.

»Na portalu Slovenske digitalne knjižnice je danes na voljo že več kot 1,5 milijona digitalnih strani ali z drugimi besedami 6.355 znanstvenih člankov, 158.380 drugih člankov, skoraj 60.000 številk različnih časopisov, 9.500 fotografij, 378 knjig, 4.000 plakatov, 550 rokopisov, 68 zemljevidov, 65 zvočnih posnetkov in 238 visokošolskih del. Digitalna knjižnica je torej preprost klik do knjige, notnega zapisa, znanstvenega članka, fotografije Ivana Cankarja, Kozlerjevega zemljevida Slovenije, napeva Žabje svatbe in mnogo drugega. Neposreden dostop je mogoč – kadarkoli, od koderkoli, celo ne glede na napravo …,« je obseg, vsebino in prednosti digitalne knjižnice v primerjavi s klasično predstavila vodja Službe za digitalno knjižnico v NUK-u Karmen Štular Sotošek in dodala, da je večina digitaliziranega gradiva za zdaj še v slovenščini, starejšega datuma in kot taka del naše skupne kulturne dediščine. Vse več pa je tudi publikacij iz sodobne slovenske znanosti, saj digitalizirajo lahko vsa dela, za katera imajo urejene avtorske pravice. Prav te so največja ovira hitrejšemu razvoju digitalne knjižnice in najpogostejši odgovor uporabnikom, ki jih zanima, zakaj določene publikacije v elektronski obliki še ni mogoče pogledati.

Vsebine spletne knjižnice si je mogoče ogledovati na računalniku, dlančniku, telefonu ali na t. i. bralniku – elektronski napravi s posebnim nesvetlečim ekranom, ki ima za oči podobne lastnosti kot papir, na katero podatke prenesemo z interneta. A bojazni za upad branja tiskanih publikacij, kakor zagotavljajo bibliotekarji, ni, saj naj bi po izkušnjah sodeč prav povečana dostopnost do gradiva na spletu pozitivno vplivala na tiskane izdaje. »Spletne izdaje povečujejo opaznost tiskane besede,« poudarja Štularjeva, pozitivne izkušnje z digitalno knjižnico pa ima tudi direktorica Matične knjižnice Kamnik in predsednica Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije Breda Podbrežnik Vukmir.

»Resda splošne knjižnice po vsej Evropi v zadnjih nekaj letih v primerjavi s prejšnjim desetletjem, ko je bilo število izposoj zares v velikem porastu, beležimo zaustavitev tega trenda. Raziskave, ki bi natančneje potrdila, zakaj je tako, sicer ni, a vzrok zagotovo ni v digitalizaciji publikacij. Prej v svetovnem spletu. Ljudje tam namreč najdejo marsikaj, ne znajo pa teh podatkov ovrednotiti. V digitalni knjižnici pa bomo bibliotekarji s svojim znanjem še vedno imeli pomembno vlogo, zato se je ne bojimo. Menim celo, da bodo založniki morali resno razmisliti o razvoju elektronskih publikacij, ki jih bomo lahko kupili in prebrali kot tiskane knjige,« pravi direktorica kamniške knjižnice, kjer so pred dnevi zaključili projekt digitalizacije Kamničana, časopisne priloge Našega lista, ki je kontinuirano izhajala od 7. januarja 1905 do 26. junija 1907, kasneje pa nekajkrat še ob posebnih dogodkih, kot so 50-letnica kamniške narodne čitalnice. »Prijavili smo se na razpis ministrstva za kulturo in z njihovo finančno pomočjo v bogato zbirko digitaliziranih publikacij prispevali našega Kamničana, ki je poln zanimivega branja,« je povedala Podbrežnikova. Nekaj starih izvodov Kamničana, ki jih je še bilo ohranjenih, a bralcem doslej večinoma nedostopnih, bo zdaj v elektronski obliki spet približalo zgodovino Kamnika.

»Prebiranje Kamničana ni le seznanjanje s tedanjimi tekočimi novicami, temveč pomeni spoznavanje celotnega življenja v Kamniku in okolici. Kamničan je pomemben vir informacij raziskovalcem lokalne zgodovine, zlasti etnologom. Ponuja veliko podatkov o načinu življenja v začetku 20. stoletja na Kamniškem, o prireditvah, družabnih dogodkih ter ostalih pomembnih temah omenjenega obdobja. Zlasti zanimivo je področje oglaševanja, ki prav tako ponuja bogat vir informacij o tedanji ponudbi, povpraševanju in potrebah kupcev. Časnik je s prispevki in članki pokrival območje Kamnika, občasna poročila pa so prihajala tudi iz okoliških krajev, Domžal, Moravč in Mengša. Bolj redko so omenjeni ostali deli okraja, Tuhinjska dolina, Stranje in drugi,« je Kamničana kot bogat vir različnih informacij opisala etnologinja in bibliotekarka iz kamniške knjižnice Milena Kodra.

V teh dneh so v Kamniku zaradi digitalizacije Kamničana Digitalno knjižnico Slovenije še posebej promovirali in predvsem med mladimi in strokovno javnostjo, ki to že s pridom uporablja, naleteli na veliko navdušenje. Zato imajo v mislih že nadaljevanje projekta. »Digitalizacija je sicer zahtevna in draga, saj ne gre za navadno skeniranje dokumentov, ampak za zajem t. i. metapodatkov, ki uporabniku omogočajo iskanje posameznih podatkov po besedilu, ampak v naši knjižnici si že prizadevamo za uresničitev digitalizacije osrednjega občinskega glasila Kamniški občan, ki izhaja že 46 let in zajema na tisoče strani,« je še povedala Breda Podbrežnik Vukmir, ki si v digitalni obliki želi tudi katero od knjig iz bogate knjižnične domoznanske zbirke, še letos pa bodo del Digitalne knjižnice Slovenije postale številne stare razglednice Kamnika.