Od zime s polno močjo

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Sončna elektrarna na stanovanjski hiši v Ratečah proizvaja dovolj elektrike za pet do šest povprečnih gospodinjstev.

Rateče – Roman Slivnik iz Rateč se je za namestitev sončne elektrarne na streho svoje hiše v Ratečah odločil lani; že julija je v omrežje poslal prve kilovate energije, do zime pa je začela obratovati s polno močjo, kar pomeni, da v omrežje oddaja 16 kilovatov električne energije. Pravi, da odločitve ne obžaluje, je pa res, pravi z malce nasmeha, da v projekt ni šel s predpostavko, da bi z njim obogatel: »V tem času so si mojo sončno elektrarno prišli ogledat številni potencialni investitorji, a so, ko so ugotovili, da vse skupaj ni zlata jama, večinoma opustili misli nanjo.« Tudi pozimi je sistem obratoval po pričakovanjih. »Problem je le v tem, da živim v krajih, kjer je veliko snega, letošnjo zimo pa smo imeli še posebej veliko padavin; sneg je na strehah ostajal tudi po nekaj dni,« je povedal Slivnik.

Za investicijo v sončno elektrarno je namenil približno 80 tisoč evrov; pričakuje, da se bo povrnila v desetih do dvanajstih letih, življenjska doba elektrarne je približno trideset let. »Žal država, kot kaže, sprejema ukrepe, ki zmanjšujejo dobo subvencioniranja cene tako proizvedene elektrike na petnajst let. Ko sem začel razmišljati o sončni elektrarni, so bili obeti mnogo boljši, pa tudi ostala Evropa alternativne sisteme pridobivanja električne energije bistveno bolje podpira,« je še povedal Slivnik, ki je elektrarno vgradil sam, projektant in dobavitelj opreme zanjo pa je bilo jeseniško podjetje Pin-sol, katerega direktor Sašo Košir mu je tudi obilno pomagal z nasveti. Podjetje je konec lanskega leta na kmetiji Mulejevih na Selu pri Bledu postavilo sončno elektrarno, ki je z močjo 86 kilovatov trenutno največja na Gorenjskem in v Sloveniji, na leto bo dala sto tisoč kilovatnih ur električne energije. To bo zadoščalo za potrebe približno 30 gospodinjstev, pomembno pa je tudi, da bo energija iz obnovljivega vira na letni ravni prihranila 72.200 kilogramov ogljikovega dioksida.