V odlični kondiciji
Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.
Ponedeljek, 6. aprila
Jutri me čaka četrti cikel kemoterapije. Pomeni, osem ur lenarjenja na oddelku 200 na Golniku. Kako že pravijo? Aha, kar je nujno, ni težko. Zahvaljujem se svojemu angelu varuhu in vsem, ki jim je zame mar in mi stojijo ob strani in mi na kakršen koli način pomagajo premagati mojo življenjsko preizkušnjo; vsem, ki me v moji šoli življenja učijo modrosti, mi odpirajo oči in ušesa, mi pomagajo, da opravljam vse življenjske izpite z najvišjo oceno. (Tudi ali predvsem izpite z versko tematiko.)
Laboratorijski izvidi so tudi danes razveseljujoči in ohrabrujoči. Kljub dosedanjim trem ciklom kemoterapije je moja kri odlična ali vsaj tako dobra, da mi začetka četrte terapije ni treba prekiniti oziroma odložiti za teden dni. Skratka, sem v odlični tako telesni kot tudi duševni kondiciji in zdravljenje se lahko nadaljuje.
Razen medicinskemu osebju na Golniku se za svoje (bom rekla kar) zdravje in odlično počutje zahvaljujem tudi dr. Petru Papugi, ki moje telo in moj imunski sistem pred vsakim novim kemoterapevtskim ciklom krepi z akupunkturo, se pravi, s tisočletja starim in preverjenim kitajskim načinom zdravljenja.
Prepričana sem tudi v pozitivne učinke »zvarkov«, ki sem jih po nasvetih poznavalcev, beri ljudskih strokovnjakov, sama pripravila in jih redno uživam. Eden od obeh zvarkov za krepitev krvi je naslednji: v pol litra domačega terana sem namočila pest (narezanih) suhih sliv, fig, rozin, borovnic in brusnic. Potem ko sem vse skupaj pustila šestintrideset ur stati na soncu (kolikor je sonca, kajpada, sploh bilo), sem pripravek spravila v hladilnik in si ga vsako jutro privoščim veliko jedilno žlico. Moram reči, da je zelo dobrega okusa.
Drugi zvarek sem pripravila iz soka dveh kilogramov sveže rdeče pese, dveh kilogramov limon in kilograma smrekovega medu. (Po mojem mnenju bi bil dober, če ne celo boljši tudi žajbljev med.) Vse tri sestavine sem dobro premešala in zdaj tekočino pijem dvakrat na dan po deciliter. Tudi ta pripravek je sorazmerno okusen in ga zato ni težko spraviti vase.
Vse, kar v imenu svojega zdravja in za svoje telesno in duševno zdravje počnem, deluje na moje telo in dušo izjemno pozitivno in blagodejno. Vsekakor pa tako blagodejno, da kljub resni diagnozi in težki terapiji moje življenje teče nemoteno naprej. Celo več, kot samo nemoteno, lahko rečem, da odlično funkcioniram.
Še zlasti pa pri tej vsestranski skrbi za svoje zdravje izpostavljam in poudarjam dejstvo, da sem se domala povsem (recimo, v petindevetdesetih odstotkih) odrekla hrani živalskega izvora. To dejstvo se mi zdi izjemnega pomena. (Se nadaljuje.)