Subvencije za 51 gorenjskih podjetij

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 2. april 2009 / 06:00

S podpisom pogodbe o subvencioniranju se delodajalec zaveže, da ne bo odpuščal, odrejal nadurnega dela in ne bo izplačal nagrad organom vodenja in nadzora.

»Podjetja so z zakonom o subvencioniranju polnega delovnega časa dobro seznanjena, saj informacije pridobijo preko medijev in na posvetih z delodajalci, ki so po vsej Sloveniji,« pravi Lučka Žižek, direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Kranj. Nadzor nad zlorabami zakona izvaja zavod, napovedujejo ga tudi sindikati. Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov, pravi, da zlorabe so, predvsem s prerazporejanjem delovnega časa, vendar v težkih gospodarskih razmerah ne želi izpostavljati njihovih sindikalnih zaupnikov po podjetjih.

»Zakon ne bo zmanjšal odpuščanja, saj so nekateri odpuščali pred prijavo za subvencijo, drugi bodo kasneje,« pravi Rajko Bakovnik. Sindikalisti ugotavljajo, da gre subvencija v večini primerov delodajalcem in ne delavcem. »Zagotovo smo v težkih gospodarskih razmerah, vendar tako kot občutijo delavci današnje zategovanje pasu, bi morali tudi dobičke v boljših časih,« pravi predsednik.

Subvencije za večja podjetja …

Med prvimi so se decembra za skrajšani tedenski delovnik odločili v Acroniju, ki z aprilom prehaja na 32-urni tedenski delovnik. »V vmesnem času se je stanje še poslabšalo. Trenutno imamo z naročili zasedenih le dobrih 60 odstotkov kapacitet, pred nami je tudi dvomesečna ustavitev proizvodnje, ki jo bomo izkoristili za modernizacije,« pojasnjuje Slavko Kanalec, direktor Acronija. Ukrepe, usmerjene v boljšo izrabo surovin in energije so začeli izvajati že septembra lani, drastično so znižali tudi vse stroške storitev.

Nestabilnost trga in finančna kriza ni zaobšla niti železnikarskega Domela. »Naši kupci elektromotorjev in sesalnih enot so večinoma velike svetovne korporacije poznanih blagovnih znamk bele tehnike, ki beležijo veliko zmanjšanje prodaje. Zmanjšanju naročil smo se prilagodili s 36- in 32-urnim tedenskim delovnikom, razen tega pa tudi prerazporejamo delovni koledar,« pravi predsednica uprave Jožica Rejec.

…in manjše delodajalce

»Za skrajšanje tedenskega delovnika za štiri ure smo se odločili zaradi upada naročil. Naša proizvodnja je neposredno ali posredno večinoma vezana na izvoz in avtomobilsko industrijo, ki jo je svetovna gospodarska kriza najbolj prizadela,« razloge za podpis pogodbe z Zavodom za zaposlovanje pojasnjuje Štefan Žibert, direktor kranjskega podjetja Rona Kranj, ki zaposluje devet sodelavcev. Meni, da so subvencije dober prvi korak, pogreša pa druge ukrepe vlade, kot so na primer davčne olajšave za investicije.

»Naše podjetje je povezano z lesno industrijo, kjer delajo manj, zato je težje prodajati les,« pravi Zvone Šolar, direktor Gozdnega gospodarstva Bled, kjer so pred dobrim mesecem prešli na 36-urni tedenski delovnik. Pričakuje, da se bodo razmere zaradi nove gradbene sezone v prihodnjih mesecih izboljšale, o odpuščanjih ne razmišljajo. »Zaenkrat je ukrep države zadovoljiv, kako bo v prihodnje, pa ne morem napovedati, še posebej ker naj ne bi še dosegli vrha krize,« dodaja Šolar.

Znižanje plač

Zaradi skrajšanja delovnega časa so v Acroniju plače znižali za deset odstotkov, tudi zaposlenim po individualni pogodbi, čeprav, tako Kanalec, slednji delajo več kot običajno. Od oktobra lani do danes je v Acroniju 36 manj zaposlenih, ki so se upokojili ali se jim je iztekla pogodba za določen čas, skrčilo se je tudi sodelovanje z zunanjimi partnerji. Tudi v Domelu so znižali plače za deset odstotkov, zaposlenim po individualni pogodbi za 15 odstotkov. Spodnji limit plače je 650 evrov bruto. V Domelu ukrepov države ne delijo na dobre in slabe, pojasnjuje Rejčeva: »Bistveni so tisti, ki bodo gospodarstvu koristili, da bi preživeli krizno obdobje. Pričakujemo nove spodbude.«

Gorenjska podjetja s subvencijami za skrajšani delovni čas

Zavod RS za zaposlovanje je do 25. marca z 51 gorenjskimi podjetji sklenil pogodbo za subvencioniranje polnega delovnega časa oziroma za 6.320 zaposlenih, od tega 994 število zaposlenih za 32 ur in 5.326 za 36 ur. Ta podjetja so (pa abecednem vrstnem redu): Acroni (1547 delavcev), Akron (45), Alples 3E (25), Alples (296), CMT Melodija (2), Color (309), CSS-IP (70), Dom oprema (30), skupina Domel (868), Ekobon Kranj (2), Elektrode Jesenice (170), Elektroinstalacije Zdravko Urbanc (5), Fin-ing (5), Frizerski atelje Crea3v Tina Drešar (2), Gostinske storitve Iztok Vončina Žiri (3), Gozdno gospodarstvo Bled (109), Grafika plus (2), skupina Helios (724), Indramat (252), Iskra Merilni instrumenti in stikala (416), Izdelovanje vzmeti 'Viba M' Jože Mohorič (5), Jernejles Žiri (5), Kemperle Železniki (3), Krek Bled (10), Lesno industrijsko podjetje Radomlje (221), skupina Lip Bled (590), Mavrica Domžale (119), Plastenka Radomlje (42), Priprava in razvoz hrane Igor Marin (6), Projektiranje vrtov in parkov Domžale (3), Restavracija Mona Lisa (4), Rona Kranj (9), Sonja Bled (16), Suhomontaža, gradnja objektov, slikopleskarstvo Triller (1), SUZ Jesenice (123), Svilanit Svila – IP (80), Tiko Tržič (37), Transport Jaki (1), Trifix (47), Valenčak Robert s. p. (6), Vilinski vrt Domžale (1), Votlica Jesenice (4) in Založba Ganeš (1). Skupno je zavod v Sloveniji do prej omenjenega datuma podpisal pogodbe z 284 podjetji, ki zaposlujejo 42.442 delavcev. Podjetja niso pri vseh prosila za subvencioniranje, 5.710 jih bo prejemalo subvencije za 32-urni tedenski delovnik in 32.531 za 36-urni tedenski delovnik.