Kam po pomoč, ko izgubite zaposlitev
Z denarno pomočjo lahko pomagajo tako država kot občine, priskrbeti si je mogoče višji otroški dodatek in nižje položnice za vrtec.
Na Gorenjskem je samo v zadnjih dveh mesecih brez dela ostalo novih tisoč ljudi. Še konec decembra je bilo brezposelnih 4546 Gorenjk in Gorenjcev, konec februarja pa po uradnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje že 5521. Večina tistih, ki so že izgubili delo ali ga žal še bodo, se znajde v hudi socialni stiski. Mnogi pa ob tem niti ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. Zato smo poiskali nekaj informacij o tem, do kakšne pomoči so upravičeni vsi, ki izgubijo zaposlitev. Pri tem smo si pomagali z zloženko, ki so jo pripravili na Centru za socialno delo Jesenice in je namenjena tistim posameznikom in družinam, ki so se zaradi izgube zaposlitve znašli v hudi materialni stiski. Kot lahko preberemo v zloženki, je center za socialno delo tisti naslov, na katerega se lahko obrnejo prizadete družine in posamezniki. Strokovni sodelavci centra lahko pomagajo s psihosocialno pomočjo v obliki razgovorov, dajanja informacij, opore in iskanja možnih rešitev. Hkrati pa posameznika ali družino obvestijo, do kakšne materialne pomoči so upravičeni. Iz državnega proračuna lahko posamezniki ali družine dobijo tako imenovano denarno socialno pomoč. To lahko pridobijo, če so izgubili zaposlitev ali so prenehali prejemati denarno nadomestilo z zavoda za zaposlovanje in nimajo dovolj sredstev za preživetje. Za ljudi, ki so povsem brez sredstev za preživetje, ta pomoč znaša 221,70 evra za samsko osebo. Pri družinah pomoč znaša 221,70 evra za prvo odraslo osebo v družini, 115,19 evra za vsako naslednjo odraslo osebo ter 66,51 evra za otroka. Štiričlanska družina z dvema otrokoma, ki je brez prihodkov, torej lahko od države dobi nekaj manj kot 470 evrov denarne socialne pomoči mesečno. Poleg tega lahko posamezniki ali družine prejmejo izredno denarno socialno pomoč, če se znajdejo v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na katere niso mogli vplivati. Ta pomoč se lahko dodeli za določeno obdobje ali pa v enkratnem znesku.
Posamezniki in družine pa za pomoč lahko zaprosijo tudi občine, v katerih imajo stalno prebivališče. Občine namreč s svojimi proračuni zagotavljajo denar za tako imenovane občinske enkratne denarne pomoči. Te so namenjene vsem, ki so se znašli v takšnem položaju, da ne zmorejo poravnati najnujnejših obveznosti. Tak primer je izguba zaposlitve, smrt v družini, ločitveni postopek in podobno. Občine višino enkratne denarne pomoči določijo za vsak primer posebej, upravičenci pa jo lahko prejmejo največ dvakrat v enem letu. Pomoč se lahko dodeli v gotovini ali pa v funkcionalni obliki.
Ko nekdo izgubi službo, pa lahko poskrbi tudi za to, da bo manj plačeval za vrtec in da bo prejemal višji otroški dodatek. Glede plačila vrtca mora občino seznaniti s tem, da je izgubil delo in da so se socialno ekonomske razmere v družini bistveno spremenile. Občina nato v ponovljenem postopku izda novo odločbo o plačilu vrtca. Podobno je pri otroškem dodatku, saj center za socialno delo lahko na novo izračuna višino otroškega dodatka. Prav tako se lahko ponovno odloča o pravici do državne štipendije za otroka.
Po pomoč v stiski pa se vsi, ki so izgubili službo, lahko obrnejo tudi na eno od humanitarnih organizacij, kot so Rdeči križ Slovenije, Karitas ... Pri večini lahko dobijo pakete s hrano in oblačili, medtem ko denar za plačilo položnic tovrstne organizacije prispevajo le izjemoma.
Pravica do denarnega nadomestila lahko traja najdlje:
- 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let,
- 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,
- 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,
- 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,
- 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,
- 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.