Artičoka za plemenite

Neodprte cvetne glavice artičoke obožujejo gurmani. Veliko več zdravilnih moči kot slednje premorejo listi, ki jih nabiramo spomladi. Čislajo jih kot zdravilo zoper prebavne težave, zlasti tiste, ki so posledica motenj v izločanju žolča. Ščitijo, čistijo in krepijo jetra.

Delikatesa za premožne

Artičoke (Cynara scolymus) se dobro počutijo le v toplejših krajih. Pri nas osrečujejo v glavnem le Primorce. A dandanes jih brez pretiranega naprezanja lahko nabavimo v večini bolje založenih prodajaln. Domovina artičoke je Etiopija. Na obalah Mediterana se je pojavila nekaj tisoč let pred Kristusom. Gojili so jo že Egipčani in Grki, ki so ji rekli klinara. Rimljani so njeno ime spremenili v cinara in jo začeli uporabljati kot zdravilno rastlino. V Rimu je sodila v sam vrh najbolj zaželenih zelenjavnih specialitet. V Francijo in Anglijo je ta osatu podobna rastlina prispela šele v 15. stoletju, privoščilo pa si jo je lahko samo plemstvo. V srednjem veku so si premožnejši z njo zdravili »zaprta jetra in ledvice«.

Listi spomladi, cvetne glavice poleti

Artičoka je trajna osatasta rastlina z mogočnim, tudi do dva metra visokim steblom, ki je poraščeno z bodičastimi listi. Na vrhu se razvijejo kroglasti, bodičasti cvetni koši, ki jih obiramo pred cvetenjem. Rastlina cveti modro vijoličasto poleti in jeseni. Liste artičoke nabiramo spomladi pred cvetenjem, cvetne koške pa junija in julija. V zdravilne namene uporabljamo sveže ali posušene liste. Ti so vir ogljikovega hidrata inulina, vsebujejo grenčino, cinarin, beljakovine, mineralne, antioksidante, provitamin A, vitamine skupine B in vitamin C.

Znižuje holesterol

Na splošno velja, da cinarin in nekatere druge sestavine v artičoki izboljšujejo delovanje jeter, pospešujejo delovanje žolča, spodbujajo njegov pretok, blagodejno vplivajo pri žolčnih kamnih (pred uporabo je potreben posvet z zdravnikom) in uravnavajo raven holesterola in lipidov v krvi. Raziskave so potrdile, da izvlečki artičok znižujejo holesterol, zato igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju ateroskleroze in žilnih bolezni.

Lajša motnje prebave

Artičoko oziroma njene pripravke, ki jih prodajajo v lekarnah, lahko s pridom uporabimo pri prebavnih težavah, predvsem tistih, ki nastanejo zaradi motenj v izločanju žolča in se kažejo kot napihnjenost, občutek sitosti oziroma polnosti, spahovanje, bolečine v zgornjem delu trebuha, slabost, siljenje na bruhanje. Tem motnjam je skupno, da se navadno pojavijo po obroku, bogatem z maščobo.

Tonik za jetra

Artičokino diuretično delovanje se odlično dopolnjuje z razstrupljevalnim delovanjem, ki iz našega organizma učinkovito odstranjuje strupene snovi. Tako delovanje lahko izkoristimo za prečiščevanje jeter. Artičoka je pravi tonik za jetra. Pri revmatizmu izloča iz krvi sečno kislino in sečnino ter tako pomaga tudi obolelim za protinom.

Čaj in gotovi pripravki

Iz listov artičoke si naredimo poparek ali prevretek. Eno žlico nasekljanih listov artičoke prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo stati petnajst minut, nato precedimo. Ali pa enako količino listov prevremo v čaši vode. Pijemo trikrat na dan po eno skodelico pred jedjo. V lekarnah in specializiranih trgovinah se dobijo tudi številni pripravki iz artičoke v obliki kapsul, dražejev, tablet, soka, kapljic itd. Listi artičoke so tudi pogosta sestavina t. i. čajev za odvajanje žolča in čajev za zniževanje holesterola. Ob pravilni uporabi artičoke ni pričakovati stranskih učinkov. Zaradi vpliva na izločanje žolča se pripravki artičoke odsvetujejo pri zaprtju žolčnih poti.