Bonton e-sporazumevanja

Že na začetku razvoja interneta in e-pošte so nastala določena pravila bontona e-sporazumevanja.

Osnove bontona v e-pošti so izjemno pomembne v poslovnem svetu, saj nas lahko neprimeren način e-sporazumevanja privede tudi v neprijetne položaje z resnimi posledicami. Zato se od uporabnikov e-pošte zahtevajo in pričakuje upoštevanje nekatera pravila vedenja. Tako kot v običajnem okolju pri vsakodnevnem komuniciranju z ljudmi je poleg pravnih zakonov, ki predpisujejo, kaj je dovoljeno in kaj ne, tudi na internetu treba upoštevati določena pravila vedenja in nenapisane norme, če želimo, da bo komunikacija z drugimi uporabniki potekala normalno in spodobno.

 

Čeprav je e-komuniciranje po e-pošti zelo podobno običajni poslovni komunikaciji, pa moramo biti zaradi posebnosti elektronskega komuniciranja pozorni na obliko elektronskih sporočil. Izogibajte se uporabi barvnih ali slikovnih ozadij, neberljivih pisav, animacij, slik, različnih slogov in podobnega. Ne samo, da je lahko berljivost tako okrašenega sporočila zmanjšana, temveč ima lahko sporočilo zaradi različnega delovanja poštnih odjemalcev tudi popolnoma drugačen videz, kot ste ga ustvarili. Uporaba različnih barv in velikosti pisav ni prepovedana, je pa vsekakor priporočljiva prava mera različnih naborov, da ne bo sporočilo na koncu videti kot novoletna jelka. Prav tako ne pišite sporočil z veliki tiskanimi črkami, saj to v internetnem okolju pomeni kričanje.

 

Osnovno pravilo spletnega bontona pri e-komunikaciji je, da, če je le mogoče, na prejeto e-pošto odgovorimo takoj. Če zaradi prezaposlenosti ne morete takoj odgovoriti, je priporočljivo, da pošiljatelju e-pošte odgovorite na kratko, da ste njegovo e-pošto prejeli in mu boste kmalu odgovorili. Na e-pošto odgovorite takoj, ko utegnete. V odgovorih na elektronska sporočila vedno uporabljajmo možnost vključevanja sporočila ali dela izvornega sporočila v odgovor.

 

Pri e-sporazumevanju je temeljna težava ta, da lahko pričakovana formalna poslovna komunikacija postane neformalna zaradi posebnosti oblike e-pošte. To je lahko neprijetno še zlasti na začetku e-komuniciranja. Pri poslovnem e-komuniciranju je še posebno pomembno, da v e-sporočilu uporabljamo elemente, ki jih sicer poznamo iz običajnih pisem. Torej je v e-sporočilu glava, ki je podobna glavi iz običajnega, tiskanega poslovnega dopisa, z osnovnimi podatki o podjetju ali pošiljatelju. Pri poslovnem e-komuniciranju je predvsem pomembno, da uporabljamo naslavljanje prejemnikov e-pošte kakor pri običajnih dopisih. Formalno naslavljanje je priporočljivo, še posebej v mednarodni komunikaciji. Izbrati moramo najbolj formalno obliko naslavljanja, odvisno od posameznega primera. V skladu s spletnim bontonom velja načelo, da so e-pisma kratka in jedrnata, vrstice naj ne bodo daljše od 65 ali 70 znakov.

 

Preden odpošljete e-pošto, preverite e-naslov, saj ima lahko sporočilo, poslano na napačni e-naslov, za pošiljatelja nepredvidljive posledice. Čeprav je tako sporočilo poslano po pomoti, ga prejemniki sprejmejo kot neželeno e-pošto oziroma spam. Taka e-pisma vedno izbrišite in jih nikoli ne pošiljajte nikomur, nikomur ne pošiljajte niti verižne pošte.

 

Čeprav so današnje povezave čedalje zmogljivejše, vse zmogljivejši pa so tudi modemi, je osnovno priporočilo, da e-pošti na lastno pest ne dodajamo prilog. Preden jih dodamo, prejemnika e-pošte vedno povprašajmo, ali je pripravljen sprejeti večjo priponko.

 

Na koncu e-sporočila naj bo vedno podpis pošiljatelja e-pošte, vsebuje naj ime in priimek, e-naslov, naslov spletne strani, če jo imate, in v poslovnih pismih še položaj v podjetju, telefonske in faksne številke, na katerih je pošiljatelj dosegljiv. Ob vse večjem številu e-sporočil je zelo priporočljivo, da vedno izpolnimo polje Zadeva. E-pošta brez opisa zadeve najpogosteje spominja na spam. Vsebina naj bo zelo kratka.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 16. maj 2008 / 07:00

Valvasorjevo priznanje za razstavo o Linhartu

Radovljica - Slovensko muzejsko društvo vsako leto ob Dnevu muzejev podeljuje Valvasorjevo nagrado in priznanja. Na slovesnosti v torek v Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...