Gorenjska razstava krav in telic

Na gorenjski govedorejski razstavi so za šampionki razglasili črno-belo kravo Antona Dolenca in lisasto kravo iz hleva Vinka Kozine.

Lesce – Gorenjska govedorejska društva – Zgornja Gorenjska, Kranj–Tržič in Škofja Loka ter Kmetijsko gozdarski zavod Kranj so v soboto pripravili na hipodromu v Lescah gorenjsko razstavo plemenskih živali lisaste in črno-bele pasme. Od zadnje gorenjske razstave je minilo sedem let, od zadnje na Zgornjem Gorenjskem pa že štiriintrideset let.

Na razstavi je 56 gorenjskih rejcev predstavilo skupno 105 brejih telic, prvesnic ter mlajših in starejših krav. Ocenjevalca Arie Hamoen z Nizozemskega (za črno-belo pasmo) in Johann Tanzler iz Avstrije (za lisasto) sta imela težko delo, da sta v navzočnosti številnih gorenjskih rejcev in gostov, med katerimi sta bila tudi radovljiški župan Janko S. Stušek in predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj, izbrala najboljše živali. Pri črno-beli pasmi je šampionka razstave postala krava Ika, last rejca Antona Dolenca iz Vrbenj, rezervna šampionka pa krava Bula iz hleva Gašperja Zabreta iz Bobovka. Ocenjevalec lisaste pasme je za šampionko razglasil kravo Enko rejca Vinka Kozine z Okroglega in za rezervno šampionko kravo Rozino, last Lovrenca Remica z Rupe.

Poglejmo še najboljše v posameznih skupinah pri obeh pasmah! Pri črno-beli pasmi sta med brejimi telicami prvo in tretje mesto zasedli telici iz hleva Marka Dolinarja iz Vogelj, druga pa je bila telica, last rejca Mirka Rimahazija iz Spodnjih Gorij. Med prvesnicami je bila prva Pina, last Gašperja Zabreta, druga Bisa iz hleva Cirila Zaplotnika z Letenic in tretja Bimba 52, last kmeta Alojza Logarja iz Gorič. Pri mlajših kravah (z zaključeno prvo ali drugo laktacijo) je bila najboljša Dolenčeva krava Ika, druga je bila Rania iz hleva Zdenke Purgar iz Podbrezij in tretja Mura, last Jožeta Cudermana iz Babnega Vrta. Pri starejših kravah je bila prva Zabretova krava Bula, druga je bila Jasna 77 iz hleva Frančiške Drinovec iz Podbrezij in tretja Sakra 80 rejca Mirka Rimahazija. In kako je bilo pri lisasti pasmi? Najboljše breje telice so na razstavo pripeljali Franc Bohinc z Murav, Jože Urh iz Virmaš in Pavel Demšar z Loga nad Škofjo Loko, najboljše prvesnice Vinko Kozina z Okroglega, Janez Žontar od Sv. Duha in Anton Debenec iz Bačen, najboljše mlajše krave Lovrenc Remic z Rupe, Janez Galjot iz Lahovč in Miha Cegnar iz Dorfarij, najboljše starejše krave pa Pavel Demšar, Anton Debenec in Anton Križaj z Okroglega.

Na razstavi so predstavili tudi avtohtono cikasto pasmo krav in dve kravi z visoko mlečnostjo v življenjski dobi: črno-belo kravo iz hleva Antona Dolenca iz Vrbenj, ki je presegla mejo 100 tisoč kilogramov mleka, in lisasto kravo Branka Kalana z Okroglega, ki je dala že več kot 76 tisoč kilogramov mleka.

In kaj so povedali rejci? »Priznanja nam potrjujejo pravilnost selekcijskega dela. Ker intenzivna, visoka mlečnost povzroča številna obolenja, dajemo velik poudarek zdravju nog in vimena, kar je zelo pomembno za dolgoživost in tudi za ekonomično prirejo mleka,« je dejal Anton Dolenc, ki redi 125 govedi, od tega več kot 70 krav, pri katerih že vrsto let dosega povprečno mlečnost več kot enajst tisoč kilogramov. »Pri kravah je veliko odvisno od genov in krme,« je dejal Vinko Kozina, ki na kmetiji na Okroglem redi blizu štirideset krav, od tega dvajset krav lisaste pasme in križank. Pri lisasti pasmi dosega povprečje od šest do sedem tisoč kilogramov mleka, pri križankah malo manj.« Gašper Zabret, ki je imel na razstavi najboljšo prvesnico in starejšo kravo, je ugotavljal, da so imajo pri nas priznanja na razstavi le moralno vrednosti, ne pa tudi tržne koristi, kot v govedorejsko razvitih državah. Dajmo besedo še prirediteljem! Boštjan Frelih, predsednik organizacijskega odbora razstave: »Razstava je pokazala, da je Gorenjska vodilna govedorejska pokrajina v Sloveniji. Mlečnost narašča in je nad državnim povprečjem, število osemenitev se ne zmanjšuje …« Anton Šenk, predsednik Govedorejskega društva Kranj–Tržič: »Gorenjska se po prireji mleka lahko primerja s tujimi govedorejsko razvitimi deželami.«