Žičnice na Starem vrhu
Najbolje bi bilo, bi človek pomislil, da žičnic na Starem vrhu sploh ne bi bilo. In marsikomu bi bilo kar všeč. Odnos lastnikov, kjer sta v večini občini Škofja Loka in Gorenja vas–Poljane, se žal kaže v tej luči.Upravljanje je več ali manj prepuščeno direktorju STC Stari vrh, domačinu Mateju Demšarju, ki želi smučarjem vseh vrst pripraviti čimbolj kvalitetno in raznovrstno ponudbo. Na oktobrski seji so škofjeloški občinski svetniki sprejemali odločitev o dokapitalizaciji družbe. Vsi brez izjeme z županom na čelu (tako se bere v GG od 4. novembra 2008 pod značilnim naslovom Nova žlička zdravila za Stari vrh) so izražali dvome, da zdravijo na smrt bolnega bolnika, da lahko pride do stečaja in da naj v obeh občinah razmišljajo o zmanjšanju lastniškega deleža.
Sveta preprostost! Kot da izvoljeni svetniki z upravo vred, večina sedi v občinskih klopeh že vse obdobje slovenske neodvisnosti, niso del soustvarjanja in izgradnje boljših pogojev za življenje občanov v tem prostoru. Kje so velike besede, kot je »ohranjanje in oživitev podeželja in vasi«? Kako razvijati turizem? Marsikdo ne ve, da se je loški kmečki turizem, ki je bil eden prvih v Sloveniji, začel prav z izgradnjo starovrških žičnic v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta zadnji februarski teden okrog Starega vrha ni bilo mogoče najti proste postelje!
Ve se tudi, da bi tuji vlagatelj pod določenimi pogoji prišel. Pohorski žičničarji so na primer kot pogoj postavili 2000 postelj. V ilustracijo naj povem, da smo na letošnjem Pokalu Loka gostili okrog 350 udeležencev. Prenočišča smo morali iskati od Medna, preko Kranja, penzionov v Škofji Loki, do kmečkih turizmov okrog Starega vrha.
Odgovorni nočejo razumeti, da je žičničarski sistem le infrastrukturni objekt, nujno potreben za razvoj drugih dejavnosti in zato mora bremeniti blagajno lokalnih skupnosti. Starovrška naložba, ki je bila po petintridesetih letih že nujna, je skromna v primerjavi s podobnimi v Sloveniji, kaj šele v tujini. Lani sem govoril s Petrom Gerdolom, direktorjem žičnic v Trbižu, sicer Slovencem. Prenovljene žičničarske sisteme na Višarjah in Selli Nevei je finansirala država, pokrajina in občina. Tretjina sredstev je bila evropskih.
V bivšem freisinškem prostoru manjka vizije! Svet pod Blegošem je idealen za ambiciozne načrte in seveda za pogumne ljudi, ki poznajo te kraje. Na območju od Starega vrha do Martinj vrha bi lahko zrasla nova Rogla. Nekaj projektov že desetletja leži v predalih. Le malo kje v Sloveniji lahko k lepi naravi ponudijo še tisočletno zgodovino. V primerjavi s Štajerci smo ubogi, če ne smešni. Na Mariborskem Pohorju na nižji nadmorski višini rastejo vsako leto nove in nove kapacitete. Z izvedbo »kanglerijade«, ki je po Giacomelliju tretjerazredni športni dogodek, bi Maribor pridobil še dodatne infrastrukturne in prenočitvene objekte. Noro, pravijo marsikje po naši državi. Samo kanček te norosti bi bil potreben Škofji Loki z obema dolinama vred! Zato je treba STC rešiti pred stečajem in v naslednjem desetletju še razširiti.
Matjaž Hafner,
Škofja Loka