Izdali so zbornik Škofjeloški pasijon 2009

Minuli četrtek je Muzejsko društvo Škofja Loka predstavilo zbornik Škofjeloški pasijon 2009, ki je izšel kot 19. številka Doneskov Loških razgledov. O njem urednik Alojzij Pavel Florjančič.

Škofja Loka – O Škofjeloškem pasijonu je Muzejsko društvo izdalo že več publikacij, v celoti mu je bila posvečena tudi 46. številka Loških razgledov leta 1999, ko je bil prvič vnovič uprizorjen. Alojz Pavel Florjančič nam naniza nekaj dejstev iz novejše zgodovine pasijonskih uprizoritev (celo leta 1992 je nekaj slik iz pasijona postavil na alternativni Loški oder loški umetnik Jamnik). Pravi, da se je zgodba o pasijonu, kakršnega uprizarjajo tudi letos, pravzaprav začela leta 1996 s takratno 60-letnico muzejskega društva in je vse odtlej tudi ena od prednostnih dejavnosti društva. S predavanji, razstavami, publikacijami in drugimi dejavnostmi pa društvo v času, ko ni pasijonskih uprizoritev, vzdržuje tako imenovano pasijonsko kondicijo.

A nazaj k 19. številki Doneskov, četrtemu zaporednemu zborniku, ki spremlja letošnjo uprizoritev Škofjeloškega pasijona. Florjančič takole predstavi njihovo vsebino: »Po nagovorih in uvodnih prispevkih urednika, režiserja Boruta Gartnerja in duhovni misli Raniera Cantalamesse sledijo nosilne teme v Pasijonskih doneskih. V njih Jože Faganel razkriva aktualne probleme, dileme in posamezne praktične rešitve pri izgovarjavi pasijonskega jezika izpred tristo let. Matija Ogrin ugotavlja, da je pater Romuald pasijonsko procesijo uprizarjal že leta 1715, v Škofji Loki pa je tradicija pasijona živela že prej. Besedilo samo pa je nastalo med letoma 1725 in 1727. Pomembna je tudi ugotovitev, da se je pasijonska procesija uprizarjala vsako leto do ukinitve v dobi Jožefa II. Darja Thaler prikaže Škofjeloški pasijon kot enega od oblikovalcev identitete Škofjeločanov. Ob dvajsetletnici smrti Tineta Debeljaka, ki je leta 1936 v Škofji Loki po skoraj dvesto letih ponovno oživil Škofjeloški pasijon, je v zborniku ponatisnjeno njegovo temeljno pasijonsko besedilo Škofjeloška pasijonska procesija in razvoj pasijonskih iger sploh. V Pasijonskih razgledih Romana Bohinc obvešča bralce o Pasijonski hiši, o organizacijskih in informacijskih vidikih priprav na letošnji pasijon, Tomaž Paulus pa, za kaj služi Pasijonski tabor v nekdanji vojašnici. V treh prispevkih poročajo Franc Temelj, Martin Krajnik, Jožica Žnidaršič in Janez Urh o pasijonskih romanjih po slovenskih škofijah. Pasijonski spominski in kulinarika na Škofjeloškem pasijonu 2009 Mojce Ferle so tehten etnološki doprinos k turistični ponudbi pasijonske Loke. Objavljam tudi pasijonsko kroniko v sezoni 2008/2009, Andreja Ravnihar Megušar pa dogajanja v zadnjih dveh letih v Evropasijonu, združenju pasijonskih mest, katerega članica je od leta 2007 tudi Škofja Loka. Razglede zaključuje obsežen prispevek Jureta Svoljšaka Moj predpasijonski čas, kjer obudimo vedenje o pasijonskih dogodkih v preteklosti in zvemo marsikaj manj znanega in neznanega. Na koncu sta v Pasijonskih normalijah dva pomembna dokumenta: listina o vpisu Škofjeloškega pasijona v register žive dediščine in odlok o gledaliških prireditvah Škofjeloškega pasijona. Zbornik na 180 straneh bogatijo izvirne risbe pasijonskih motivov iz uprizoritve leta 1999 izpod mojstrske roke Janeza Plestenjaka.«