Po poplavah je komarjev več

Besedilo: Klara Mrak
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 9. september 2023 / 22:30

Čeprav je spomladanski trend razvoja komarjev kazal na to, da jih bo to poletje manj, so se po poplavah namnožili. To nam je potrdil tudi dr. Tomi Trilar, muzejski svetnik na kustodiatu za nevretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Kranj – »Ljudje se v splošnem pritožujejo, da je komarjev več,« opaža Trilar. »Tam, kjer so bile poplave, ponekod še stoji voda, ob teh temperaturah, kot jih imamo sedaj – komarji se sicer lahko razvijajo že pri temperaturah od 10 do 15 stopinj –, pa je njihov razvoj zelo hiter. Domorodne vrste komarjev imenujemo tudi poplavni komarji; poimenovanje izhaja iz komarjeve ekologije,« razlaga Triler. »Zanje je značilno, da odlagajo jajčeca na zemljo in da mora jajčeca zaliti voda, da se razvijejo. Nato steče razvojni krog treh stadijev ličink in bube v odraslo žival. Pri temperaturah, ki jih imamo v teh dneh, zdaj to traja samo od 10 do 12 dni, tako da se generacije hitro obrnejo. Po mesecu od poplav imamo že drugo generacijo odraslih komarjev, kmalu se bo razvila tretja. Generacije se bodo razvijale toliko časa, dokler bo zadosti toplo, da se bodo lahko razvijale v vodi. Septembra, če bo voda, bodo zagotovo še vztrajali, vprašanje pa je, kako toplo bo oktobra, koliko se lahko njihov razvoj podaljša ...«

Septembra nas bodo še pikali

»Tigrasti komar v splošnem zelo dolgo vztraja, sploh če je jesen lepa,« pravi Trilar. Komarji se sicer kot rečeno lahko razvijajo pri temperaturah od 10 do 15 stopinj, pod 10 stopinjami Celzija pa razvoj ne poteka več. »Komarji odlagajo jajčeca na zemljo, stran od vodotoka ali poplavljene površine. Če ni vode, ta jajčeca čez mesec ali dva propadejo, če pa jih voda prepoji, se izležejo in razvije se nova generacija pikajočih. Čez 10, 12 ali 15 dni, odvisno od temperature.«

<strong>Kako je s travniškim življem</strong>

Na vprašanje, ali so poplave odnesle travniški živelj, kot na primer murne, Trilar odgovori, da ne. »Ravno ta teden sem slišal, da je v Posočju murnov, kolikor hočeš. Očitno je, da so se umaknili ali pa so odplavali s prvo vodo. Ena poplava, pa če je še tako velika, ne more iztrebit ene živalske vrste in mislim, da čez tri leta ne bomo opazili nobene razlike v velikosti populacij, tu imam v mislih žuželke in nevretenčarje. Problem pa zna biti za kako vrsto redkih ptic, ki gnezdijo lokalno, pa so jim poplave uničile ugnezditveni prostor, te se morda na svoje lokacije ne bodo mogle vrniti.«