Planinci na Bleščeči planini

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. marec 2009 / 06:00

Slovenci v zamejstvu (134)

Slovenci na Koroškem so tako kot rojaki v Sloveniji navdušeni planinci, zato ni čudno, da so že kmalu po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani začeli načrtovati ustanovitev svoje podružnice. Kljub nasprotovanju nemškega in avstrijskega planinskega društva so 18. januarja leta 1900 v Borljah na Zilji ustanovili Ziljsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Za prvega predsednika je bil izvoljen deželni poslanec Franc Grafenauer, za njegovega namestnika Ivan Milonig in za tajnika Alojzij Knafelc. Leta 1907 so Ziljsko podružnico preimenovali v Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva s sedežem v Celovcu. Pred plebiscitom so bile ustanovljene še nekatere podružnice, med njimi tudi v Borovljah in v Železni Kapli. Po plebiscitu so se začeli za slovensko planinstvo na Koroškem hudi časi. Podružnice so nehale delovati. Leta 1947 je med Slovenci na Koroškem ponovno zaživela planinska dejavnost. Franc Rehsmann, Stanko Schellander in Ljubo Urbajs so bili glavni pobudniki za ustanovitev Slovenskega planinskega društva s sedežem v Celovcu 11. januarja leta 1953. Za prvega predsednika je bil izvoljen Ljubo Urbajs. Društvo je član Planinske zveze Slovenije, leta 1984 pa je bilo sprejeto tudi v Zvezo avstrijskih planinskih društev.

Slovenski planinci so od leta 1900 naprej, ko je bila ustanovljena Ziljska podružnica, želeli zgraditi svoj planinski dom. Poskušali so na Košuti nad Selami, na Mačenski planini nad Svečami in na Rožci, vendar jim ni uspelo do leta 1963, ko so na 1080 metrov visoki Bleščeči planini pod Turško glavo/Türkenkopf in Kepo/Mittagskogel začeli urejati zemljišče za planinski dom. S prostovoljnim delom in pomočjo planincev iz Slovenije, brez pomoči koroških oblasti, je bil planinski dom na Bleščeči planini/Rossalm nad Arihovo pečjo odprt junija leta 1969. Boj za dom je bil srdit. Žandarji so prekinjali gradnjo, v gonji priti dvojezičnim napisom so bili uničeni vsi kažipoti. Nekateri nasprotniki Slovencev so se hoteli koče polastiti. Šele Vrhovno sodišče je odločilo, da je last Slovenskega planinskega društva. Koča s 25 ležišči je odprta v nedeljah in praznikih, vzpon do nje pa je srednje zahteven in je mogoč preko Svaten/Schlatten, Hodnine/Kanin in Čemernice/Tschmernitz, iz Podrožce/Rosenbach in iz Kopanj/Kopain v bližini Št. Jakoba. Gospodar doma je Tomi Mikl, Slovensko planinsko društvo Celovec pa po Ljubu Urbajsu in Franciju Kropiuniku že 19 let vodi Hanzi Lesjak iz Ledinc/Ledenitzen.