Spomladansko utrujenost preženejo sadje, zelenjava, neoluščena žita in gibanje

Utrujenost je eden od najbolj pogostih simptomov nasploh. Vsak peti bolnik, ki obišče splošnega zdravnika, kot eno od glavnih težav navaja utrujenost.

Utrujenost je zelo nespecifični bolezenski znak in je na njegovi podlagi težko karkoli diagnostično zaključiti. Lahko se pojavlja ob normalnem telesnem in duševnem naporu kot znak, da telo potrebuje počitek, spremlja pa tudi praktično vse bolezni, ki jih poznamo, od pešanja srca, ledvic, jeter, drugih notranjih organov do motenj delovanja živčnega in hormonskega sistema, infekcij …

Spomladanska utrujenost kot posebna bolezen medicinsko ne obstaja, jo pa vsako leto na prehodu iz zime v pomlad navaja precej ljudi. Gre za nerazložljivo izžetost, nemoč, ki ju pogosto spremljajo razdražljivost, motnje spanja, glavoboli. Vse to zmanjšuje kakovost življenja in tudi delovno učinkovitost. Vzroki za spomladansko utrujenost niso znani, domnevamo pa, da je vsaj deloma kriva prehrana, ki je pozimi bolj kalorična, manj vitaminska, bolj mastna, hkrati pa se večina ljudi manj giblje. Vsaj deloma k slabšemu počutju prispeva tudi vreme. Domnevamo, da je približno tretjina odraslih ljudi vremensko preobčutljivih. Pri bolezenskih stanjih, h katerim je človek sicer nagnjen (alergije, depresije, aritmije …), je vreme lahko sprožilni dejavnik, ne moremo pa reči, da je povzročitelj bolezni. Pri dolgotrajni, nerazložljivi utrujenosti je potreben zdravniški pregled z ustrezno diagnostično obravnavo, da ne spregledamo morebitnih organskih vzrokov utrujenosti: pešanje notranjih organov, morebitne hormonske spremembe, vnetja …

Utrujenost nam vedno nakaže, da se s telesom in/ali dušo nekaj dogaja in je pravzaprav povabilo, da bi pogledali vase in se začeli bolj prijazno »obravnavati«. Preventiva? Še vedno je, tudi znanstveno dokazano, osnova zdravja in dobrega počutja zdrav način življenja. Za optimalno delovanje organizma in dolgoživost ničesar boljšega ali »močnejšega« ne poznamo. Za človeka je ustvarjena prehrana, ki temelji na rastlinah: sadje, zelenjava, neoluščena žita, oreški in semena, na drugi strani pa naj bi na naših krožnikih bilo manj hrane živalskega izvora: mesa in predelanih mesnih izdelkov, manj mleka in mlečnih izdelkov, absolutno pa manj (ali še bolje – nič) t. i. hitre prehrane. Hamburgerji, čipsi, palčke, piškoti … so hrana, ki ji je industrijska predelava odvzela vse tisto, za kar vemo, da na zdravje človeka vpliva dobro: vlaknine, antioksidanti, flavonoidi, vitamini, minerali …, skratka snovi, ki jih organizem vsak dan potrebuje za to, da se obnavlja in da se dobro počutimo.

Pri spomladanski utrujenosti si do boljšega počutja lahko pomagamo z nekaterimi prehranskimi dodatki in naravnimi zdravili – kot tonika in adaptogena delujeta korenina ginsenga in rhodiola rosea, za zmanjševanje kronične utrujenosti in splošne oslabelosti pa je dobrodošel tudi koencim Q 10, ki sodeluje pri nastajanju celične energije – vse na voljo tudi v slovenskih lekarnah in specializiranih prodajalnah.

V času izrazite utrujenosti poživila (kavo, energijske pijače, alkohol …) odsvetujemo.

Vendar – dodatek je lahko le dodan na temelj zdravega načina življenja in ga, ne glede na kakovost in delovanje, ne more nikoli nadomestiti. Tabletka ne bo nikoli nadomestila tistega, kar s svojim telesom in dušo počnemo vsak dan. Zdrava prehrana, gibanje in ljubeč odnos do sebe in sveta sta temelj zdravja in najboljša preventiva pred vsemi boleznimi in tudi pred spomladansko utrujenostjo.