Valjavec odpira svojo vilo

Kolesar Tadej Valjavec se je lotil novega izziva. Obnovil je Vilo Triglav na Goreljku, v kateri ponuja šport v novi dimenziji v sobivanju z naravo. V prvem planu pa je še vedno kolesarstvo. V letošnji sezoni bo Besničan dirkal tako na Giru kot tudi na Touru, še prej, aprila, pa bo družina Valjavec dobila novega družinskega člana.

Pri kolesarju Tadeju Valjavcu je letos veliko novega. Poleg tega, da se v prvem planu še vedno posveča kolesarstvu, se je podal tudi v poslovne vode. O vsem tem smo se s kolesarjem ekipe Ag2r La Mondiale pogovarjali na njegovem domu v Zgornji Besnici, kjer z družino preživlja redke proste trenutke.

Odločili ste se za nov iziv. Za kaj gre?

»Na Pokljuki, natančneje na Goreljku, na izjemni lokaciji s pogledom na Triglav, sem se leta 2007 lotil obnove Vile Triglav, nekdanjega protokolarnega objekta, ki je bil zgrajen leta 1939.«

Kako to, da ste se odločili za takšen korak?

»V prvi vrsti zato, ker je potrebno gledati naprej. Po koncu kariere bom moral nekaj delati. Poleg tega me veseli delo v naravi, delo z ljudmi, veselim se, da bom lahko prenašal svoje izkušnje na druge. Nekaj takšnega sem imel v mislih že dlje časa. Iskal sem pravo destinacijo in Pokljuka mi je bila vedno kot pravljica.«

Koliko sob je v vili?

»Štiri luksuzne sobe, jedilnica s pogledom na Triglav, kuhinja. Imamo dvanajst postelj, torej toliko, kot jih je bilo tudi že prej. Gostom v vili lahko ponudimo nočitev z zajtrkom, smo pa podpisali pogodbo o sodelovanju s penzionom Jelka, ki je v neposredni bližini vile, tako da lahko gostom ponudimo tudi polpenzion ali polni penzion. Na sploh sem zelo vesel, da se ponudniki na Pokljuki povezujemo in da se razvija ponudba športnega turizma na Pokljuki, seveda v sobivanju z naravo. Zavedamo se, da je za naravo potrebno skrbeti, zato se bodo naše športne aktivnosti prilagajale naravi in ne obratno.«

Gre za nadstandard bivanja?

»Tako je. Ko sem se lotil projekta, sem rekel, da, če bom šel v to, bom naredil nekaj nadstandardnega. Klasičnih hotelov in nastanitev je že veliko. Sobe v Vili Triglav so elitne.«

Ste se osebno vključili v projekt ali so večinoma vse vodili drugi?

»Vključil sem se tudi sam. Je pa to družinski projekt, ki je nastal s pomočjo mojih in ženinih staršev, brata Jureta, prijatelja Janeza Ferlica. V obnovo sem vložil veliko svojega dela, seveda tudi srca, tako da bi se sedaj temu težko odrekel.«

Vilo uporabljate tudi sami?

»Seveda, tako za oddihe z družino kot tudi za treninge. Vse sobe so narejene kot višinske sobe do višine pet tisoč metrov, kar pomeni, da je idealno tako za športne priprave kot tudi za druge goste. Znanstveno je namreč dokazano, da je za ljudi najbolj optimalno bivanje na višini dva tisoč metrov, ko telo začne spodbujati procese v organizmu in krepi imunski sistem. Je pa večina višinskih sob, hiš namenjena pripravam športnikom, moja želja pa je to razširiti tudi med druge.«

Kakšen je občutek bivati v višinski sobi?

»Vztrajnostni športniki uporabljamo višino med 2500 in 3500 metrov. Na 3500 metrov je spanje že kar otežkočeno. So pa reakcije odvisne od posameznika. Meni je prva dva dni težko, potem gre na bolje. Višina dva tisoč metrov pa ni moteča.«

Vila Triglav torej ne bo namenjena zgolj športnikom. Pripravili ste različne programe?

»Vila Triglav je edinstven objekt, namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa s športnimi aktivnostmi ter dejavnostmi, namenjene sprostitvi in obnovi moči. Vse aktivnosti so vodene, načrtovane in jih vodi izkušena ekipa. Letno bo organiziranih osem do deset tematskih tednov, ki bodo različni glede na stopnjo in vrsto športne aktivnosti. Udeleženci bodo lahko vso opremo dobili pri nas. Pri kolesarskih projektih sodelujemo s slovensko ekipo Cult. Bistvo vseh programov je prenesti moje izkušnje, moj sistem, s katerim lahko rečem, da sem v karieri uspel, drugim ljudem. Pa ne zato, da bi zmagovali. Na primer rekreativcem bi rad podal različne načine treningov, jim predstavil preizkušene terapije, ki jih uporabljam, v program so vključene tudi masaže, pa športna prehrana (TG Sportlife). Ob vsej ponudbi na trgu je težko izbrati pravo.«

Na katero populacijo ciljate?

»Programi, ki jih ponujamo, so zelo različni. Namenjeni so tako starejšim ljudem kot profesionalnim športnikom. Računam tako na tuji kot na domači trg. Želim si, da bi Slovenci radi prihajali v Vilo, kar mi bo veliko pomenilo. To bi bil dokaz, da so me ohranili v spominu. Ponavadi ljudje namreč po koncu kariere na športnike hitro pozabijo.«

Kdo bo vodil programe?

»Kolikor mi bo čas dopuščal, bom prisoten tudi jaz. Dokler pa tekmujem, je jasno, da vedno ne bom mogel biti zraven. Bodo pa kljub temu program vodili strokovnjaki, kot sta Martin Hvastija in Franc Hvasti, če bo potrebno bosta sodelovala tudi Rok Jerše in Borut Rovšček, vseskozi bosta prisotna moj brat Jure, ki je maser, in Janez Ferlic.«

Kdaj pridejo prvi gostje?

»Prva rezervacija je za 12. aprila, ko pridejo nekateri profesionalni kolesarji na priprave za Giro. Jaz imam za takrat v načrtu priprave na Tenerifih, vendar bom verjetno ostal kar doma, saj z ženo Matejo pričakujeva drugega otroka. Po roku naj bi na svet prijokal 19. aprila.«

Ali vse te obveznosti pomenijo, da se manj posvečate kolesarstvu?

»Mislim, da ne. Letos pozimi sem treniral največ doslej. No, saj to vsako leto rečem, a letos sem res delal najbolj po programu. Vse je potekalo super. Priprave so bile takšne, kot sem si lahko samo želel. Imel sem boljše teste kot lani pred Tourom. Potem pa sem zbolel in to se mi vleče že ves mesec. Moral sem sicer na dirko v Kalifornijo, kar je okrevanje le še podaljšalo. Lahko rečem, da sem šel čez lužo na kavo, saj sem že po prvi etapi odstopil. Sedaj počasi prihajam nazaj.«

Kje ste se pripravljali na sezono?

»Prvi del sem bil več ali manj doma, na Pokljuki, tako da sem precej treniral na višini. Nato sem šel na Mallorco, dvakrat smo imeli v Franciji priprave z ekipo, enkrat sem bil na Tenerifih.«

Koliko imate kilometrov?

»Nikoli jih ne štejem. Program imam zelo raznolik, od fitnesa, teka na smučeh, do gorskega kolesarstva. Nekateri imajo na kolesu trikrat več kilometrov kot jaz, po kvaliteti in po urah smo si pa zelo blizu. Program delam po urah, ne po kilometrih. A tudi ur ne seštevam, tako da kakšnega podatka ne morem dati.«

Kakšne so razmere v ekipi? Je čutiti finančno krizo?

»Zaenkrat ne. Morda le v tem, da je več pristiska na rezultate na začetku sezone. Dobri moramo biti že na prvih dirkah.«

So v ekipi večinoma isti kolesarji kot lani?

»Večinoma so ostali vsi, sploh med vodilnimi kolesarji ni sprememb.«

Z ekipo lani niste bili najbolj zadovoljni? Kako menite, da bo letos?

»Ne bo nič drugače. Dejstvo je, da popolnoma zadovoljen nisem bil nikjer. Povsod so razočaranja in so tudi dobre strani. Nobena ekipa ni idealna. Moraš se prilagajati, če hočeš uspeti.«

Največje dirke v sezoni?

»Prva dirka je bila v kaliforniji, kjer sem zaradi bolezni odstopil. Naslednja v programu je Tereno – Adriatico, potem kriterij Internacionale, sledi mesec premora, pa Trentino, Romandija, Giro. To bo zelo naporen del sezone. Po Giru bom imel premor do Toura, po francoski pentlji pa bom dirkal ali na Vuelti ali na dirki Po Poljski.«

Cilji?

»Lani je bil glavni cilj Tour. Letos takšnega cilja nimam. Kjer mi bosta zdravje in forma dopuščala, bom skušal dati od sebe maksimum in narediti rezultat. V programu nimam nobene take dirke, da bi že vnaprej vedel, da mi proga ne ustreza.«

Boste imeli na Giru in na Touru proste roke?

»Povsod bi bil rad dober. Če bom v formi, verjamem, da bom imel proste roke, v nasprotnem primeru pa bom pomagal boljšim v ekipi, kar je logično.«

Ste med starejšimi slovenskimi kolesarji. Se je vaš pogled na dirkanje v teh letih zelo spremenil?

»Največ se je spremenilo v tem, da vedno več razmišljam o koncu kariere. Najlažje je zaključiti na hitro, čeprav potem to verjetno najbolj obžaluješ. Jaz na to še nisem pripravljen. Dokler bom imel veselje, bom nadaljeval. Kolesarstvo je moja služba in dokler v Vili stvari ne bodo utečene, kariere ne upam zaključiti. Imam družino in treba je poskrbeti za preživetje. Druga stvar, do katere prideš po letih kolesarstva, pa je, da točno veš, kaj te čaka. Skoraj nič te ne more presenetiti. Večinoma se ti je vse že enkrat dogodilo. Točno veš, da je pot, da se voziš v ospredju težka, da trpiš. Ko si mlad, si še lahko rečeš, da to ne more biti tako težko.«

Doma imate ženo, sina, hišo. Verjetno je zelo težko oditi od doma?

»Meni je bilo že zmeraj težko oditi od doma, sedaj je pa še težje. Aprila bom dobil drugega otroka in takrat bo sploh težko, tudi zaradi žene Mateje. Prav zato sem letos imel v načrtu dobro odpeljati prvi del sezone, da bi bil lahko potem bolj miren. S to boleznijo se mi je vse skupaj malo podrlo. Bomo videli, kako bo.«

Vaš prvorojenec Erazem že kolesari?

»Pred kratkim je dobil novo kolo, že tretjega. Se malo zapelje po dvorišču, če si tega zaželi. Ga pa nihče ne sili. Star je dve leti in pol. V kolesarstvo ga ne bom usmerjal, če bo sam to želel, pa mu bom seveda pomagal.«

Kje najraje preživljate proste trenutke?

»Kjerkoli z Erazmom in Matejo. Čim več skušamo biti skupaj. Zelo radi smo tudi na Pokljuki, a tam je ponavadi veliko dela, tako da potem za nas zmanjka časa.«

Česa se letos najbolj veselite?

»Aprila bo veliko stvari. Mateja ima rok, pridejo prvi gostje v Vilo Triglav,...«

Konec lanske sezone ste mi dejali, da je možno, da bo letošnja zadnja. Še vedno mislite tako?

»Dejstvo je, da vedno bolj razmišljam o koncu kariere, sploh ob težkih trenutkih. Vendar zaključil bom, ko bom res sam prepričan, da je čas za to. Zaenkrat si želim čim prej podpisati novo pogodbo za dve leti. Odločil se bom za klub, ki mi bo ponudil najboljše pogoje.«

Bi kariero morda radi zaključili doma, v Savi, kjer ste jo začeli?

»Lahko se zgodi tudi to. Morda pa bom kariero zaključil prav v Savi.«