Kranjske ulice, ceste in trgi

Pregledno razstavo arhivskih dokumentov o razvoju mesta Kranja v preteklih obdobjih Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v arhivskih dokumentih si do konca marca lahko ogledate v galeriji Mestne hiše na Glavnem trgu v starem središču Kranja.

Pretekla obdobja mesta Kranja raziskujejo zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji in arheologi na osnovi ohranjenih ter na novo odkritih zgodovinskih virov. Za obdobje od prve naselitve pomola med kanjonoma rek Save in Kokre v stari železni dobi do nastanka srednjeveškega tržnega naselja imamo arheološke ostanke in redke listine. Večina srednjeveških listin, nastalih ob ustanovitvi mesta Kranja v 13. stoletju, je bila uničena v številnih požarih in vojaških spopadih. Peščico ohranjenih najstarejših dokumentov danes hranijo zgodovinski arhivi in muzeji.

Več arhivskega gradiva mesta Kranja je ohranjenega iz obdobja 18. do 20. stoletja. V Enoti za Gorenjsko Kranj Zgodovinskega arhiva Ljubljana so shranjeni raznovrstni dokumenti kranjskih mestnih sodnikov in županstva, upravni in finančni akti, zapisniki sej in poročila, dopisi, popisi, predpisi, ukazi, različna spričevala, risbe, načrti, fotografije ter obsežno gradivo občinskih ter okrajnih upravnih in sodnih organov, zavodov, šol in še bi lahko naštevali, saj raznovrstnost zgodovinskih dokumentov in pričevanj ne pozna meja. Vse to je del spominske zakladnice, ki nam omogoča neposredni stik s preteklostjo.

Zgodovinar dr. Josip Žontar je zbral in kritično pregledal arhivske dokumente, ki so temelj njegove monografije Zgodovina mesta Kranja. Skrbno zbrani podatki nam omogočajo podrobnejše proučevanje preteklosti mesta. V seznamu meščanskih hiš, razvrščenih po ulicah, trgih in cestah, lahko poiščemo njihove lastnike ter prednike. Še več različnih seznamov in popisov je shranjenih v Zgodovinskem arhivu Ljubljana Enoti za Gorenjsko Kranj.

Ulična imena so skozi stoletja nastajala in se spreminjala neodvisno od mestne in državne uprave. Na splošno so se uporabljala poimenovanja, ki so bila razširjena med ljudmi, predvsem krajevne označbe (ulica nad Kokro, pri Zgornjih mestnih vratih). Od 17. stoletja naprej so jim dali značilna imena (Svinjska, Konjska, Mesarska) kot odraz določene dejavnosti. V mestnih urbarjih in prvih popisih prebivalstva v 18. stoletju so lastnike hiš razvrščali po mestnih predelih (Mesto od zgornjih mestnih vrat mimo Mesarske ulice skozi Svinjsko ulico proti župnišču, Zgornji in Spodnji trg, Pod Spodnjimi mestnimi vrati, itd).

V 18. in 19. stoletju imena mestnih ulic še niso bila uradno določena in nekatere ulice so bile brez njih do sprejetja posebnega zakona leta 1934, ko je kranjski občinski odbor sprejel in potrdil naslednja imena ulic: Bleiweisova, Cerkvena, Grajska, Jenkova, Koblarjeva, Layerjeva, Prešernova, Puharjeva, Tavčarjeva, Jahačev prelaz, Na Škrlovcu in Pot na kolodvor ter šest trgov: Gasilski, Maistrov, Mencingerjev, Mestni, Strossmayerjev in Trubarjev trg. V Kokrškem in Savskem predmestju so poimenovali naslednje ceste: Blejska, Cesta na Golnik, Cojzova, Gosposvetska, Jezerska, Kosovska, Ljubljanska, Stara, Tyrševa, Vidovdanska in naslednje ulice: Kokrški breg, Kokrško predmestje, Komenskega, Kopališka, Na skali, Poljska pot, Poštna in Vrtna ulica ter Sejmišče, Šavnikova pot, Zatišje, Savski breg, Zlato polje in Kraljeviča Petra park.

V naslednjih desetletjih je sledilo več preimenovanj in novih razmejitev. Med drugo svetovno vojno je nemška oblast namestila na hiše table z nemškimi imeni ulic, cest in trgov (Adolf Hitler Platz, Am Baumgarten, Göthe Platz, Schillerstrasse, Albrecht Dürergasse, Hinterhausgasse, Geiergasse Am Felsen, itd).

Po osvoboditvi maja 1945 je nova oblast hitro odpravila nemška imena. Predvojna so dobili le Prešernova ulica, Trubarjev trg ter za določen čas tudi Gasilski trg, spremenila je politično neustrezna (Strossmayerjev trg, Cerkvena, Bleiweisova, Layerjeva ulica). Mestni trg so poimenovali Titov trg, Strossmayerjev trg (prostor med župniščem, cerkvijo in gledališčem) je postal del Titovega trga in leta 1993 preimenovan v Glavni trg. Večina ulic v mestnem jedru je svoja imena, pridobljena v prvih letih po osvoboditvi, obdržala do danes, razen v predmestjih. Kraljeviča Petra park je dobil najprej ime Park svobode, leta 1961 Trg revolucije, leta 1991 pa današnje ime Slovenski trg.

Pregledna razstava arhivskih dokumentov o razvoju mesta Kranja v preteklih obdobjih je postavljena v galeriji Mestne hiše na Glavnem trgu 2. Odprta bo do konca meseca marca, vsak dan od 8. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. Ogled je brezplačen. Ob razstavi je izšel tudi katalog.