Kucelj z imenom vasi

Križna gora (716 m) - Hribček nad Škofjo Loko, z lepim razgledom na Ljubljansko kotlino in Kamniške Alpe. Prijetna krožna tura za celo družino, na sredi katere si lahko privoščite okusno kosilo.

Križna gora je daleč naokoli znana po dobri gostilni in obenem tudi priljubljena izletniška točka. Vprašanje je sicer, koliko obiskovalcev se nanjo povzpne iz doline, ali pa po grebenu, saj je asfaltirana cesta za nekatere več kot privlačna, da gredo na Križno goro kar z avtomobili. Ampak, mi bomo šli peš; ne sicer iz doline, ampak po grebenu iz Čepulj.

Če prihajate iz Kranja, se skozi Stražišče zapeljete do vznožja Jošta ter nadaljujete skozi vasi Pševo in Javornik do Čepulj. Tam parkirate avto. No, lahko se zapeljete še malo naprej do Planice, kjer pri spominskem obeležju zaključite z vožnjo. Krenete desno po asfaltirani cesti proti Lavtarskemu vrhu. Na začetku vasi vas smerokaz usmeri levo proti Križni gori. Pot se ves čas malo vzpenja, nič zahtevnega in napornega. V teh dneh je sneg zamenjalo blato, ki ga je kar precej, zato previdno. Hodite mimo sadnih dreves, ki nabirajo moči za prihajajočo pomlad in poletje. Razgledni preval vam bo odprl pogled na Planico, v ozadju katere bodo dominirale Kamniške Alpe, Lubnik boste tudi imeli na dosegu roke. Na koncu prevala pot zavije v gozd, kjer so občasno še ostanki snega. Na koncu gozda se začne tudi vas Križna gora. Na desni strani je spominsko obeležje na padle v drugi svetovni vojni.

Z nadaljevanjem poti skozi vas boste začeli izgubljati na višini. Predlagam vam, da si ogledate še cerkev sv. Križa, ki stoji povsem na desni strani vasi oz. kar nekaj sto metrov izven vasi. Cerkev so začeli graditi na začetku 16. stoletja, posvečena pa je bila sv. Urhu. Po pripovedovanju legende, naj bi sv. Urh vse, kar so sezidali podnevi, ponoči prenesel tja, kjer danes cerkev stoji. Cerkev slovi po freskah, na katerih je upodobljen sv. Korbinijan, ki je v 8. stoletju postal prvi freisinški škof. Na steni je upodobljena tudi freska sv. Urha, ki mu je bila cerkev prvotno posvečena. Sveti Urh goduje 4. julija. Pri nas ga navadno upodabljajo kot škofa z ribo v roki. Legenda namreč pripoveduje, da je škofa Urha nekoč obiskal škof Konrad. Večerjala sta in se za mizo še dolgo v noč pomenkovala ter tam učakala petkovo jutro. Tedaj prihiti s pismom sel bavarskega vojvode, ki mu Urh podari kurje bedro, ki je na mizi bilo še od četrtkove večerje. Ta ga je vzel in potem pri vojvodi škofa zatožil, da ob petkih škof Urh je meso. V dokaz je hotel pokazati v torbi shranjeno bedro. A glej ga zlomka, bedro se je spremenilo in sel je iz svoje torbe potegnil ribo.

V bližini cerkve je lovska koča, odprta tudi za izletnike, sicer pa je Križna gora daleč naokoli znana po Gostilni pri Boštjanu. Kakšno hrano nudi, pa se prepričajte sami.

Vrnete se po poti pristopa, le da se na koncu skozi vas Planica sprehodite do avtomobila. No, če si pa uredite logistiko, se pa lahko iz Planice spustite tudi do vasi Crngrob in si ogledate tamkajšnjo znamenito cerkev, ki je znana predvsem po oltarju in freski Sveta nedelja.

Pravite, da se je že toliko ogrelo in bi si Križno goro ogledali s kolesom? Hja, potem pa se iz Škofje Loke napotite proti Selški dolini, v naselju Podlubnik, pri kapelici zavijete desno in sledite kažipotom na Križno goro. Na koncu naselja se pot začne zlagoma, potem pa strmo vzpenjati. Dober je tale klanec do Križne gore, zato ni čudno, da je med gorskimi kolesarji tako priljubljen. Če ste s cestnim kolesom, se morate vrniti po poti vzpona, če pa sedite na gorskem kolesu, se pa lahko zapeljete do gozda ter se po stezici spustite do Lavtarskega vrha, od tam pa navzdol do Crngroba, ali pa se skozi Čepulje spustite do Javornika, kjer ostro zavijete v strm klanec do sv. Jošta. Sledil bo le še spust v dolino in ne pozabite na čelado in kolesarsko vetrovko, ki vas ne bo prepihala, saj je spust v teh dneh še vedno hladen. Kakorkoli se boste povzpeli na Križno goro, bodite previdni, in srečno.

Nadmorska višina: 716 m

Višinska razlika: 100 m

Trajanje: 2 uri

Zahtevnost: 1 zvezdica