Iz starih časov: Naravoslovec v bogoslovju

Darwinovo zanimanje za naravoslovje se je uveljavilo tudi med študijem bogoslovja v Cambridgeu.

Tu je učil tudi profesor Henslow. »Doslej še nisem omenil tega, kar je vplivalo na vso mojo kariero bolj od vsega drugega, namreč prijateljstvo s profesorjem Henslowom. Še preden sem prišel v Cambridge, mi je povedal moj brat, da le-ta pozna vse naravoslovne stroke, in tako sem že vnaprej vedel, da ga bom spoštoval. Sprejemal je obiske enkrat na teden in tiste večere so k njemu zahajali vsi študentje nižjih letnikov in več starejših članov univerze … S Henslowom sem se kmalu seznanil in v drugi polovici svojega bivanja v Cambridgeu sem hodil z njim skoraj vsak dan na dolge sprehode. Zato so me nekateri univerzitetni učitelji imenovali 'človek, ki se sprehaja s Henslowom'. Zvečer me je dostikrat povabil na domačo večerjo. Mnogo je vedel iz botanike, entomologije, kemije, mineralogije in geologije. Najraje je delal zaključke iz drobnih opazovanj …« Kakor se je pokazalo pozneje, na plovbi z ladjo Beagle, je imel takšen dar tudi Darwin sam.

Znanstveniki Darwinovega časa so po eni strani prisegali na izkustvo, po drugi pa so bili večinoma še prav pobožni. Tako tudi profesor Henslow. »Bil je prav pobožen in tako pravoveren, da mi je neki dan rekel, da bi mu bilo hudo, če bi se le ena sama beseda v devetintridesetih členih /anglikanskega cerkvenega nauka/ spremenila. Njegove moralne lastnosti so bile v vsakem pogledu čudovite. Niti malo ni bil nečimrn ali malenkosten; še nikdar nisem videl človeka, ki bi tako malo mislil nase in na lastne zadeve. Bil je vselej veder, prikupen in vljuden, vendar pa sem se sam lahko prepričal, kako hudo se zna razjeziti ob pogledu na kruto ravnanje; v svoji ogorčenosti je začel nemudoma ukrepati. Nekoč sem videl na ulicah Cambridgea tako strahoten prizor, kakršnega bi lahko človek videl za francoske revolucije. Dva tatova mrličev sta bila aretirana in ko so ju gnali v ječo, ju je množica surovežev iztrgala stražniku in za noge vlačila po blatni in kamniti cesti. Bila sta umazana od nog do glave in z obraza jima je curljala kri od brc in kamnov. Bila sta videti kakor mrliča, vendar sem zaradi prehude gneče reveža samo nekajkrat bežno zagledal. V svojem življenju še nisem videl tako jeznega izraza na obrazu kakega človeka kakor na Henslowovem ob pogledu na ta prizor. Spet in spet se je skušal preriniti skozi drhal; vse zaman. Zato je stekel k županu, meni pa je ukazal, naj ostanem na mestu in pokličem še nekaj stražnikov. Pozabil sem že, kako se je končalo, le to še vem, da so jetnika spravili še živa v zapor.«

Profesor Henslow je bil tudi tisti, ki je bogoslovcu Darwinu posredoval prelomno novico njegovega življenja: da kapitan Fitz-Roy išče mladega naravoslovca prostovoljca za potovanje na ladji Beagle. To pa je bilo, kakor je dobro znano, osrednji dogodek njegovega življenja in dela.