Po snežni gazi k Arihovi peči

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / / 06:00

Med okrog šeststo udeleženci nedeljskega zimskega pohoda k Arihovi peči in na Bleščečo planino je bilo veliko Gorenjcev.

Bleščeča planina – Na tej dobrih tisoč metrov visoko ležeči planini nad Šentjakobom in Svatnami v Rožni dolini na Koroškem se je okrog šeststo pohodnikov iz Koroške, Slovenije in sosednje Italije poklonilo spominu na osem partizank in partizanov ter aktivistov Osvobodilne fronte, ki so jih zaradi izdaje 10. marca 1945 zjutraj pod Arihovo pečjo (pečino) pobili nemški vojaki, policisti in krajevni nacistični funkcionarji. Letošnji pohod je bil že 31., tako kot vse dosedanje pa so ga organizirali Slovenska športna zveza iz Celovca, Slovensko planinsko društvo iz Celovca in Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba. Razen pohodov, ki se jih je doslej udeležilo nad pet tisoč pohodnikov, med katerimi jih je veliko tudi z Gorenjske, na pobite na Ravenci pod Arihovo pečjo spominjajo spomenik na pokopališču v Šentjakobu, spominska plošča na koči Slovenskega planinskega društva na Bleščeči planini, skromen križ, ki so ga na kraju njihove smrti blizu skritega bunkerja postavili domačini, in plošča na skalni Arihovi peči. V Šentjakobu neradi govorijo o tragediji. Molčijo tudi nekateri še živeči posamezniki, ki so sodelovali pri poboju partizanov in aktivistov. Po vojni so se potuhnili in ostali nekaznovani.

Letošnji pohod je bil resnično zimski, saj se je bilo mogoče povzpeti pod Arihovo peč in naprej na Bleščečo planino le po ozki in v vrhnjem delu tudi strmi snežni gazi. Vendar nikomur od številnih pohodnikov ni bilo žal napora. Narava je sijala v snegu in soncu. Bleščeča planina je bila resnično vredna svojega imena. V Čemernici nad Svatnami, kjer je vsako leto začetek in konec pohoda, je bil deležen še posebej prisrčnega sprejema partizan Bogo Mohor - Ston iz Kranja, ki je po srečnem naključju pravočasno opazil napadalce in skupaj s še dvema tovarišema ušel zanesljivi smrti. Ston, ki je prišel kot partizan na Koroško že leta 1944 in jo je zapustil februarja 1946, je svoje spomine na koroška partizanska leta in na nesrečne tovarišice in tovariše iz bunkerja pod Arihovo pečjo leta 2007 opisal v knjigi Luna.