Sneg lomil gozdno drevje

Decembrski sneg je na visokogorskih planotah Zgornje Gorenjske poškodoval okrog trideset tisoč kubičnih metrov drevja. Na spravilo čaka tudi še približno enaka količina od lubadarja napadenega drevja.

Bled – Kot je povedal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je teža snega prizadela gozdove na visokogorskih planotah Jelovica, Pokljuka in Mežaklja ter v Karavankah na nadmorski višini od 900 do 1.300 metrov. Sneg je po oceni gozdarske službe poškodoval okrog trideset tisoč kubičnih metrov drevja, od tega največ na Pokljuki. Poškodovano je predvsem mlajše, tanjše drevje (smreka), poškodbe so razpršene po celotnem območju, največ pa jih je v državnih in nadškofijskih gozdovih. »Decembrski snegolom ni po količini poškodovanega drevja za naše razmere nič posebnega, problem je v tem, ker se je lubadar lani razširil tudi v gozdove na visokogorskih planotah in bo spomladi najprej »zavrtal« v drevje, poškodovano v snegolomu,« pojasnjuje Andrej Avsenek in poudarja, da bodo prav zato pri sanaciji dali prednost snegolomu. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko letos lubadar na Zgornjem Gorenjskem napade okoli 90 tisoč kubičnih metrov drevja. Lani so zaradi lubadarja posekali okoli 84 tisoč kubičnih metrov drevja, poleg tega pa še 50 tisoč kubičnih metrov zaradi predlanskega snegoloma in 30 tisoč iz drugih sanitarnih razlogov. Ob rekordnem poseku 214 tisoč »kubikov« je bilo redne sečnje le okrog 50 tisoč kubičnih metrov.

Na blejskem gozdno gospodarskem območju se naravne ujme kar vrstijo. V letu 2006 je del gozdov na Jelovici močno prizadel vihar, leto kasneje je pod težo snega klonilo predvsem mlajše drevje na visokogorskih planotah, predlani in lani se je v oslabelem drevju močno razširil lubadar, ob koncu lanskega leta je sledil nov snegolom, zime pa ni konec in se lahko še kaj zgodi, zlasti nevaren je težek spomladanski sneg. Medtem ko so lastniki gozdov dokaj hitro pospravili podrtijo po vetru na Jelovici, je od predlanskega snegoloma ostalo še nekaj tisoč kubičnih metrov drevja v mlajših sestojih in v težko dostopnih terenih, na spravilo pa čaka še 22 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja v državnih gozdovih, osem tisoč kubičnih metrov v gozdovih Ljubljanske nadškofije in še nekaj tisoč v zasebnih gozdovih. Pospraviti bo torej treba več kot 60 tisoč kubičnih metrov drevja, kar predstavlja dobro tretjina načrtovanega letnega poseka. To je tudi razlog, da v gozdovih, kjer ni pospravljeno vse poškodovano oz. napadeno drevje, ni redne sečnje, kar po besedah Andreja Avsenika zadeva tudi državne in nadškofijske gozdove.