Bogata zgodovina

Begunje-Grad Kamen-Draga - Skoraj mitski grad, ki zapira ali pa varuje dolino Drage. Dolina, ki jo vsi poznamo predvsem po pesmi ansambla bratov Avsenik Tam, kjer murke cveto. Dolina, s trpečo polpreteklo zgodovino.

Begunje z bližnjo okolico nudijo v teh zimskih časih obilo možnosti za prijetno preživljanje prostega časa na prostem. Če je še vreme lepo, je dan le še lepši in popolnejši. Danes se bomo skozi Begunje sprehodili do gradu Kamen in naprej v dolino Drage, vse tja do Doma v Dragi (669 metrov). Predlagam vam, da avto pustite v Begunjah in si privoščite nekajurni sprehod.

V Begunjah daje močan vtis mogočna stavba, graščina Katzenstein, ki je bila v toku zgodovine v lastništvu različnih zemljiških gospodov. Stavba je bila večinoma zgrajena v 16. stoletju, kasneje pa večkrat prezidana. Večji del graščine predstavlja arhitektura renesanse in baroka, v notranjosti so ostanki arhitekturnih elementov gotike. Leta 1765 so njeni lastniki postali Lambergarji, ki so posest združili z bližnjim in starejšim gradom Kamen. Stavba je bila leta 1875 preurejena v avstro-ogrsko žensko kaznilnico, ki so jo do druge svetovne vojne vodile redovnice Družbe usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega.

Med nacistično okupacijo so bili v dvorcu gestapovski zapori. V času vojne je bilo v Begunjah zaprtih 11.477 zapornikov, od tega 562 dvakrat ali večkrat. Zaprti so bili večinoma Gorenjci (9150 ali vsak dvajseti Gorenjec). Graščina je bila sinonim za trpljenje in smrti, saj je bila najhujša kazen za zaprte usmrtitev s streljanjem. Usmrčenih je bilo 897 ljudi, skoraj polovica že leta 1942. Kokrški odred partizanske vojske je begunjske zapore osvobodil 4. maja 1945. Del nekdanjih jetniških celic v prizidku h graščini je preurejen v spominski muzej, ob parku in bližnji Dragi pa je urejeno grobišče talcev. Od leta 1952 je v graščini Psihiatrična bolnišnica.

Držite se glavne ceste, ki vodi proti Dragi, in na križišču, kjer se desno odcepi cesta za v Tržič, nadaljujte kar naravnost. Ruševine gradu Kamen so dobro vidne že od daleč, saj je bila lega gradu skrbno izbrana in je služila svojemu namenu: nadzorovanju tovorne poti iz Zgornjesavske doline proti Tržiču in Podljubelju. Grad datira v 12. stoletje, njegovi prvi lastniki so bili Ortenburžani, sledili so Celjski grofje, najbolj znani pa so Lambergi, ki so na gradu živeli od konca 15. pa do srede 17. stoletja. Saj poznate tisto ljudsko pesem o Pegamu in Lambergarju? Pegam in Lambergar je slovenska ljudska balada, ki govori o boju med Čehom Janom Vitovcem in Slovencem Lambergarjem, ki je tudi odlično vihtel svoj meč, saj je zmagal na 85 viteških turnirjih.

Potres leta 1511 je grad močno poškodoval, a so ga Lambergarji obnovili, v 18. stoletju pa je začel nezadržno propadati. Danes so ruševine delno zaščitene pred razpadanjem, grad privablja obiskovalce, ki pa se po njem sprehajajo na lastno odgovornost, na kar tudi opozarja tabla. Dostopi do njega so sicer olajšani z lesenimi mostovi in stopnicami. Če ste tik pred tem, da dahnete da, to lahko storite na gradu Kamen na srednjeveški način, če pa niste, si pa lahko ogledate kakšnega od viteških turnirjev. Naj vas opozorim, da je v zimskem času dostop do gradu lahko poledenel, odvisno pač od trenutnih temperatur. Zato previdno! Rada bi vedela, kaj boste razmišljali, ko boste hodili po grajskih ruševinah, kaj se boste spraševali o ljudeh, ki so tukaj nekdaj živeli, se morda zamislili nad usodami, ki jih pozna kamenje, ki vas obdaja.

Če se z gradu vrnete na asfaltirano cesto, se lahko sprehodite še do doma v Dragi, ki je oddaljen približno dva kilometra. Pot poteka ob potoku Begunjščica. Šli boste tudi mimo pokopališča, kjer so nemški policisti leta 1942 ustrelili 179 talcev, ki so jih prepeljali iz begunjskih zaporov in jih 161 tam tudi pokopali. Dom v Dragi se nahaja ob vznožju Ovčenikov (1053 m) in lahko predstavlja tudi izhodišče za ture na Begunjščico, do Robleka, na Prevalo, ali pa vsaj do Planine Planinca. Boste raje počakali na pomlad ali poletje? Tudi prav! Samo, da boste šli na 'frišen luft'.