Računalnik in jaz: Računalniki vplivajo na naše zdravje

Računalnik je v današnjem času eden izmed pripomočkov, brez katerega si več ne predstavljamo svojega življenja. Uporabljamo ga praktično povsod in za vse.

S svojo vsestranskostjo nam računalnik mnogokrat olajša delo. Vendar pa lahko ob pogosti uporabi računalnika pride do različnih težav z zdravjem. Zato je pomembno, da smo s tem seznanjeni in da se poskušamo takim situacijam izogniti oziroma jih omiliti. Veda, ki se ukvarja s to problematiko, je ergonomija, le-ta proučuje človekove telesne in duševne zmožnosti v zvezah z delom, delovnim okoljem in delovnimi obremenitvami. Vsem težavam za računalnikom se lahko izognemo z ergonomsko ureditvijo prostora in posameznih delov računalnika.

Poškodbe in težave, povezane z uporabo računalnika, obsegajo širok spekter, vendar jih večinoma delimo na poškodbe zaradi ponavljajočega preobremenjevanja, težave s hrbtom in težave z očmi. Poškodbe zaradi ponavljajočega se preobremenjevanja nastanejo pri redni uporabi računalniške tipkovnice in računalniške miške. Sprva se kažejo kot utrujenost, otopelost, splošna bolečina prizadetega mesta, mravljinčenje, napetost, nelagodje, slabša gibljivost sklepov kot navadno, vnetje ali zatekanje. Ti občutki se pojavljajo v zapestju, prstih, roki, podlakti ali komolcih, lahko pa tudi višje. Težave s hrbtom se najpogosteje pojavljajo v tistih poklicih, kjer zaposleni večino časa sedijo za računalnikom. Človeško telo pa ni dobro prilagojeno na sedenje, zato hrbet takrat zelo trpi. Številni stoli hrbta ne podpirajo dovolj dobro, rezultat tega pa so negativne posledice, kot so slaba drža ter prekomerno obremenjena ramena in vrat. Priporočljivo je, da med delom večkrat vstanemo in tako pospešimo kroženje krvi po mišicah. Težave z vidom se pojavljajo pri ljudeh, ki dalj časa gledajo v ekrane različnih vrst, tudi računalniške. Oči postanejo utrujene, rdeče in pekoče, vid postane zamegljen, pogosti pa so tudi glavoboli. Neprestano gledanje v ekran lahko povzroči redkejše mežikanje, zato oko postane izsušeno, poveča pa se tudi možnost za nastanek infekcije. Med delom z računalnikom si moramo večkrat privoščiti počitek, da si oči odpočijejo.

Slabe strani dela z računalnikom pa niso vedno vidne in občutljive, kot so težave z očmi in s hrbtom. Lahko so neopazne, a dolgoročno zelo vplivajo na naše zdravje in počutje. Tak primer je računalniško sevanje. Elektromagnetno sevanje monitorja je v sodobnem času glavni dejavnik za zdravstveno tveganje računalniškega delovnega okolja. Monitor večino sevanj oddaja ob straneh in zadaj, kar pomeni, da so stopnje radiacije veliko višje za zaslonom kot pred njim.

Skoraj večina današnjih pisarn ima računalnik in njegova uporaba zelo vpliva na počutje uporabnika. Zato je nujno potrebno, da poskrbimo za pravilno držo telesa med sedenjem in pravilno postavitev računalnika in njegovih delov, ki jih pri delu uporabljamo. Med delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. Paziti moramo, da je hrbtenica vzravnana, da je hrbet naslonjen na naslonjalo stola, da je kot med telesom in nogami večji ali enak 90 stopinjam in da sedež stola ne pritiska na sklep za kolenom. Stopala morajo biti trdno in v celoti na tleh, lahko pa si pomagamo tudi s posebnim podstavkom za noge. Eden izmed odločilnih dejavnikov za dobro počutje ramen in vratu, pa je ustrezna višina pisalne mize. Vrat ne sme biti nagnjen preveč naprej ali nazaj. Kolikor se le da, moramo sedeti vzravnano, miza pa mora biti nastavljiva po višini. Nastavimo jo na tako višino, da roke v celoti ležijo na mizni plošči in je kot med nadlahtjo in podlahtjo enak 90 stopinjam. Če je mizna plošča prenizka, se bomo najverjetneje sključili in pogrbili hrbet, hrbtne mišice pa se takrat krčevito zategnejo in napnejo. Če pa je mizna plošča previsoka, nehote dvignemo ramenski obroč proti ušesom in tako postanejo mišice ramenskega obroča trde in boleče.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / četrtek, 14. junij 2007 / 07:00

Sita iz konjske žime

V Gorenjskem muzeju pripravljamo razstavo o obrtni dejavnosti, ki je bila "doma" predvsem na območju Kranja in katere izdelki so bili razširjeni po vsej Evropi.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 28. september 2016 / 13:14

Škofjeloškega župana zbili na kolesu

Škofja Loka – Škofjeloški župan Miha Ješe je bil danes okoli 8.30 kot kolesar udeležen v prometno nesrečo, smo izvedeli iz neuradnih virov. Ali se je v nesreči tudi poškodoval, za zdaj ni znano, st...

Kranjska Gora / sreda, 28. september 2016 / 12:21

Umrla je Marica Globočnik, Teta Pehta iz Kranjske Gore

Kranjska Gora – Konec prejšnjega tedna je v 99. letu umrla Marica Globočnik, desetletja znana kot Teta Pehta iz Kranjske Gore. Rodila se je na Vandotovi domačiji in že kot mlado dekle sodelovala v...

Kronika / sreda, 28. september 2016 / 12:11

Prečesali triglavsko pogorje, a brez uspeha

Bled – Gorski reševalci so v petek izvedli iskalno akcijo na območju Triglava, kamor se naj bi podal 27-letni nemški državljan Ilya Kozlovskiy, ki ga pogrešajo od 9. septembra, ko so ga nazadnje vi...

Rekreacija / sreda, 28. september 2016 / 12:11

Kaj vse nosimo na hrbtu

Kaj vse nosi naš hrbet? Bremena vsakdana in stil življenja vplivajo na našo držo, stanje hrbta pa ni odvisno zgolj od tega. Formula zdravja naše hrbtenice je vse prej kot enostavna. Samo z gibanjem...

Domžale / sreda, 28. september 2016 / 12:10

Med nagrajenci tudi OŠ Preserje pri Radomljah

Žalec – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je na zaključni prireditvi v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu razglasil imena 56 osnovnih šol, ki so si letos prislužile naziv kulturna šola....