Mladi Charles Darwin, okrog 1840

Iz starih časov: Darwin, 200 let

»Rodil sem se v Shrewsburyju 12. februarja 1809. Spominjam se, kako nam je oče pravil, da se duševno močni ljudje po njegovem prepričanju spominjajo doživljajev že iz prav rane mladosti. To pa zame ne velja, kajti moji prvi spomini so šele iz časa, ko mi je bilo nekaj mesecev več kot štiri leta. Takrat smo se šli kopat v morje blizu Abergele; le prav megleno se spominjam nekaterih tamkajšnjih dogodkov in krajev.« No, kaj mislite, kdo se je rodil 12. februarja pred 200 leti? Ja, saj vem, da veste, zadnje tedne vsi mediji pišejo o njem, o možu, ki je s svojim raziskovanjem in pisanjem povzročil revolucijo v novodobnem naravoslovju: pisal se je Charles Darwin. Letos mineva tudi 150 let od prve objave njegove prelomne knjige O izvoru vrst (1859), ta mesec pa 200 let od njegovega rojstva.

Preberimo še nekaj odlomkov iz njegovega spisa Moje življenje, v katerem se spominja najprej svojih zgodnjih let. »Moja mati je umrla julija 1817, ko sem bil že nekaj nad osem let star; čudno se mi zdi, da se je komaj spominjam: v spominu mi je ostala samo njena smrtna postelja, njena črna baržunasta obleka in nenavadno narejena delovna miza. Mislim, da so moje pozabljivosti krive sestre, ker zaradi globoke žalosti niso mogle o njej govoriti niti omeniti njenega imena, deloma pa tudi to, da je bila dolgo hudo bolna.« V letu materine smrti je začel hoditi v šolo. »Spomladi isto leto so me dali v dnevno šolo v Shrewsburyju, kjer sem ostal leto dni. V predšolski dobi me je vzgajala sestra Karolina; dvomim pa, da je bilo to pametno. Baje sem se učil mnogo počasneje kot mlajša sestra Katarina in mislim, da sem bil v marsikaterem pogledu poreden. Karolina je bila zelo ljubezniva, bistra in prizadevna; preveč pa se je trudila, da bi me poboljšala, saj se še po toliko letih jasno spominjam, kako sem se sam pri sebi spraševal, preden sem stopil v njeno sobo: 'Kaj neki bo pa zdaj narobe?' in se kujavo hlinil, da mi ni nič mar, kaj bo rekla.«

Kdaj se je začel zanimati za naravoslovje? »Ko sem hodil v omenjeno dnevno šolo, sem se začel zanimati za naravoslovje, zlasti še za zbiranje. Trudil sem se dognati imena rastlin in zbiral sem vsakršne stvari: školjke, pečate, poštnine prosta pisma, kovance in minerale. Zbiralska strast, ki pripelje človeka do tega, da postane sistematični naravoslovec, virtuoz ali pa skopuh, je bila v meni zelo močno razvita; očitno mi je bila že vrojena, kajti nobena mojih sester niti moj brat niso imeli za to smisla.« Pa še en spomin. »Neki nepomemben dogodek iz tega leta mi je ostal neizbrisno v spominu, upam, da pač zato, ker me je zaradi njega kasneje vest zelo pekla. Presenetljivo pa je, da sem se v tej rani mladosti zanimal za spremenljivost rastlin. Nekemu drugemu dečku (mislim, da je bil to Leighton, ki je postal kasneje znan botanik in strokovnjak za lišaje) sem namreč rekel, da znam narediti raznobarvne Polyanthuse in trobentice tako, da jih zalivam z določenimi barvnimi tekočinami. To je bilo seveda popolnoma izmišljeno …« (Vir: Knjiga o Darwinu, 1959)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / sreda, 21. oktober 2009 / 07:00

Pogrešajo redarje, ki jih sploh ni

Gorenjevaško-poljanski občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli občinski program varnosti, s katerim podrobneje določajo vrsto in obseg del redarstva.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...