Vlak se ustavlja počasi

V zadnjih petih letih je na gorenjski železniški progi umrlo 27 ljudi, od tega v sedemnajstih primerih sumijo na samomor.

Kranj – Nesreča na železniški progi v Bohinju pred mesecem dni je po podatkih Slovenskih železnic terjala že sedemindvajseto smrtno žrtev v železniškem prometu na Gorenjskem v zadnjih petih letih. Vključno z zadnjim primerom je deset oseb vlak povozil zaradi gibanja po progi, medtem ko za sedemnajst smrtnih primerov (pet v lanskem letu) sumijo, da je šlo za samomore, dodaja Marko Tancar iz službe za organizacijsko komuniciranje.

Med izrednimi dogodki na gorenjski progi so v Slovenskih železnicah v zadnjih petih letih zabeležili tudi šestnajst povoženj gozdnih ali domačih živali ter dvajset naletov in oplaženj osebnih in tovornih vozil na potnih prehodih. Vsako leto se ukvarjajo tudi z več kot dvajsetimi primeri vandalizma (lani 23, predlani 25 …). Tu gre največkrat za nastavljanje predmetov (skal) na železniško progo, namerno poškodovanje naprav in obmetavanje vlaka. Poleg tega so morali na primer lani zaradi poškodb ali zlomov 28-krat popravljati zapornice, predlani 23-krat, še leto prej 30-krat.

Na gorenjski progi Ljubljana–Jesenice je skupaj 24 nivojskih križanj ceste in železniške proge, od tega jih je dvajset zavarovanih z avtomatskimi napravami oziroma polzapornicami, štiri pa z Andrejevim križem in znakom Stop. V Slovenskih železnicah opozarjajo, da morajo biti vozniki in drugi udeleženci prometa pozorni pri prečkanju tirov. »Zakon o varnosti v železniškem prometu jasno določa, da ima na križanjih ceste in železnice vlak vedno prednost, prečkanje proge pa je dovoljeno le na za to namenjenih in označenih mestih, ki jih ni malo. Andrejev križ pa, enako kot znak stop, pomeni, da se mora voznik pred njim prepričati, ali lahko varno nadaljuje vožnjo, preden zapelje čez progo. Vedeti moramo, da se avto s hitrosti 100 km/h lahko ustavi v štiridesetih metrih, pri vlaku, ki je težek tisoč ton ali več, pa je zavorna pot lahko dolga tudi en kilometer,« razlaga Tancar. Vlaki Slovenskih železnic sicer že kar nekaj let podnevi in ponoči vozijo s prižganimi lučmi, strojevodje pa pred nivojskimi prehodi in drugimi potencialno problematičnimi točkami z zvočnim signalom opozarjajo na prihod vlaka.