Marsičemu se (še) nismo odrekli

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / petek, 20. februar 2009 / 06:00

Strah pred negotovo prihodnostjo zaradi svetovne gospodarske krize je vse bolj razširjen. Ekonomisti trdijo, da varčevanje oziroma manjša potrošnja krizo dodatno poglablja. Nas je zanimalo, čemu smo se (če sploh) Gorenjci najprej odrekli.

Ob številkah, ki govorijo o upadu prodaje avtomobilov oziroma krizi avtomobilske industrije, se zdi, da je sedanja gospodarska negotovost odvisna le od nakupov novih avtomobilov. Ne toliko v Sloveniji, saj imamo le eno pravo tovarno, ki izdeluje avtomobile (in ogromno dobaviteljev avtomobilske industrije), toliko bolj pa v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji … Zagotovo se vse ne vrti okoli novih štirikolesnih konjičkov, vendar si bomo na tem mestu zastavili tudi vprašanje, ali jih Slovenci zadnji mesec zares manj kupujemo. Po statističnih podatkih so največji padec novo registriranih vozil zabeležili na Islandiji (88 odstotkov), v Evropski uniji je bilo prodanih za 27 odstotkov manj vozil, v Sloveniji četrtina. Zanimivo, med državami, ki so najmanj občutile upad prodaje, sta tudi Francija (osem odstotkov) in Nemčija (14 odstotkov), ki nakup vozil celo subvencionirata.

Kupujemo akcijske izdelke

»Na osnovi podatkov uradne statistike za december 2008 je bil promet v trgovini na drobno manjši za 8,6 odstotka v primerjavi z decembrom leto poprej. Kljub temu lahko ugotovimo, da je bilo gibanje prometa klasično decembrsko, kar pomeni, da je bil mesec za tretjino uspešnejši v primerjavi s povprečnim mesečnim letnim prometom,« o splošnih trendih, predvsem pri trgovini na drobno, pravi Mariča Lah, direktorica Trgovinske zbornice Slovenije. Dodaja, da se je opazno spremenil trend nakupovalnih navad: »Slovenski kupec velja za racionalnega kupca, ki svoje nakupne odločitve pretehta, kar je še posebej značilno za nakupe dražjih proizvodov, kot so bela tehnika, akustika, …, prav tako pa se navedeni trend kaže tudi pri nakupih blaga za široko potrošnjo. Posledica spremenjenega obnašanja se odraža tudi pri spremenjeni strukturi nakupa. V nakupovalnih košaricah tako danes pogosteje najdemo proizvode, ki se prodajajo v akcijah, oziroma proizvode nekoliko cenejšega cenovnega razreda.«

Sprememba je tudi premik k diskontnim prodajalcem, ki so skoraj podvojili delež. Lahova težko ocenjuje, v kolikšni meri gre to na račun krize in koliko na račun razvoja diskontnih prodajaln. Za letošnji januar težko trdi, da je trend prodaje 'tradicionalno januarsko slabši', že novembra lani so namreč ugotovili (in velja še danes) drastično zaostrene pogoje bančnega kreditiranja, hkrati so trgovci previdni pri naložbah, v veleprodaji se je poslabšala plačilna nedisciplina, zaposlovanja letos praktično ne bo (ne napovedujejo pa odpuščanj).

Na Trgovinski zbornici Slovenije ugotavljajo, da se je v obdobju zadnjega leta zmanjšala prodaja osebnih in lahkih tovornih – dostavnih vozil, manjša je predvsem prodaja dražjih vozil. »Zbornica je na pristojna ministrstva poslala pobudo za uvedbo državnih subvencij za nakupe vozil z nižjimi emisijami ogljikovega dioksida v primeru menjave starih, ekološko spornih vozil. Podoben ukrep je v Nemčiji privedel do izrazitega povečanja povpraševanja. Prav tako smo organizirali pogovor z vodstvom Slovenske izvozne in razvojne banke, ki je našim članom predstavilo delovanje in novo vlogo SID banke, predvsem pa predlagali ukrepe, ki naj bi privedli do povečanja ponudbe likvidnih sredstev bankam, ki jih morajo posredovati naprej v gospodarstvo,« ukrepe zbornice opiše Mariča Lah in našteje še priložnosti v izobraževanju, iskanju novih tržnih niš ter predvsem (kljub strožji politiki zaposlovanja) pomanjkanju trgovcev, pekov, mesarjev, …

Privlačijo ugodne cene

O paniki v slovenski trgovini na splošno težko govorimo, za potrditev teze, da smo se Gorenjci začeli odpovedovati življenjsko nepomembnim dobrinam, pa smo vprašali ponudnike določenih izdelkov ali storitev. Najprej ponudnika avtomobilov (o svetovni krizi na tem področju smo pisali na začetku), škofjeloško Avtohišo Lušina. »Za nas se je kriza začela dan po novici v medijih, da je neobvezne nakupe, kamor spadajo tudi vozila, bolje odložiti za nedoločen čas. Kot rečeno, dan kasneje ni bilo skoraj nobenega telefonskega klica več,« o krizi prodaje avtomobilov pravi Jana Habjan. V mesecih zatem so avtomobilski posredniki znižali cene na minimum, česar se zavedajo tudi kupci.

»Kupci so najnižje možne cene sprejeli in se odločajo za nakupe, saj s tem tudi varčujejo. Težav ni niti pri financiranju nakupa, drži le, da se kupci odločajo le za priznane lizing hiše, še raje najemajo posojila s fiksno obrestno mero,« pojasnjuje Habjanova, ki razlike v prodaji med cenejšimi in dražjimi vozili ne opazi, saj so vsa bistveno cenejša. V Skupini Petrol pri obsegu prodaje naftnih derivatov in trgovskega blaga doma in v tujini že delno čutijo vplive gospodarske recesije, predvsem v sektorjih, ki so direktno vezani na prodajo izdelkov za industrijsko porabo. »Čutimo tudi vplive svetovne finančne krize na poslovanje, kajti nihajoče cene surove nafte zahtevajo večji obseg financiranja, ponudba financ doma in v tujini pa se je zmanjšala. Zaradi finančne krize je uprava družbe že oktobra lani sprejela ukrepe, s katerimi se je odzvala na zaostrene pogoje poslovanja, pri čemer smo še posebno pozornost namenili investicijski dejavnosti,« o odgovorih na krizo pravi svetovalec predsednika uprave Aleksander Salkič.

Prodaja ne upada

Iz velenjskega Gorenja so sporočili, da so naročila za belo tehniko padla za petino, skoraj četrtino. Se to pozna tudi v največjem trgovcu s tehničnim blagom v Sloveniji, gorenjskim Merkurjem? »Z lanskim poslovanjem smo zadovoljni. Do septembra je bila prodaja precej višja kot leto prej, zadnje tri mesece pa je prodaja podjetjem padla, medtem ko je bila prodaja končnim potrošnikom še vedno nekaj višja kot v istih mesecih leta 2007. Prodajo smo tako povečali za okoli 10 odstotkov, boljši bo tudi rezultat iz poslovanja, medtem ko bo čisti dobiček zaradi manjših finančnih prihodkov ter višjega davka nekaj nižji od rekordnega leta prej (33 milijonov evrov čistega dobička),« pojasnjuje Rok Istenič, v Merkurju odgovoren za stike z javnostmi.

Za osnovno letošnjo usmeritev so si zastavili ukrepe za zagotovitev pozitivnega rezultata poslovanja. »V primeru nižjih prihodkov bo tudi poslovni rezultat primerno nižji, še vedno pa bo zagotavljal finančno trdno in stabilno podjetje,« pove Istenič. Prodaja končnim kupcem (tako vrednostno kot glede strukture) v njihovih trgovskih centrih trenutno ostaja primerljiva s prodajo v enakem obdobju lani, bolj se čuti vpliv trenutnih razmer na prodajo podjetjem, ki zaradi izgube naročil zmanjšujejo tudi nakupe v Merkurju. Med krizne ukrepe štejejo iskanje novih poslovnih priložnosti, odpovedali so se študentskemu delu, nekaterim zaposlenim niso podaljšali pogodb za določen čas, zmanjšali so stimulativni del nagrajevanja in znižali plače zaposlenih po individualni pogodbi. O skrajševanju delovnega časa ali odpuščanju ne razmišljajo.

Izletov manj, počitnice ostajajo

»Slovenci se manj odločamo za eno ali dvodnevne izlete, to drži,« pravi Linda Kalan, lastnica in direktorica Turistične agencije Linda. Osip izletnikov so v agenciji opazili sredi novembra, prodaja novoletnih aranžmajev, zimskih in šolskih počitnic, ki se iztekajo, je slabše, zato pa: »Maldivi, Šri Lanka, druga velika potovanja pa so še vedno aktualna, tako kot tudi predprodaja poletnih počitnic ne zaostaja za lansko. Zanimivo je, da se družine letos bolj odločajo za Grčijo, Turčijo ali Djerbo, saj so za razliko od Hrvaške te ponudbe družinam prijaznejše, z ugodnejšo ceno, čemur na hrvaškem Jadranu ne dajejo posebne pozornosti.« Trenutno so najbolj aktualne počitnice v Egiptu, za katere Kalanova med kupci ne opaža upada povpraševanja zaradi krize. So padle cene? »Ne, cene za Egipt niso padle, saj so vse zelo ugodne, zadnja ponudba in nižje cene niti niso možne. Tudi cene poletnih dopustovanj niso cenejše kot lani, saj je dražji letalski prevoz. Dražja je le hrvaška ponudba, vendar bodo morali spustiti navite cene,« odgovarja Linda Kalan, ki meni, da bomo na dopust Gorenjci zagotovo tudi letos odšli.

V podjetju Sava Hoteli Bled so prve znake krize lani opazili pri gostih iz Amerike in Velike Britanije, deloma je k temu prispevalo tudi neugodno razmerje dolarja in funta v primerjavi z evrom. »Upada domačih gostov zaenkrat še nismo zaznali, nasprotno, lani smo beležili celo rast deleža nočitev slovenskih gostov. V zadnjih treh lanskih mesecih je bilo za kar 50 odstotkov več slovenskih gostov glede na enako obdobje lani, hkrati pa je število nočitev tujih gostov upadlo za petino. Skupno to pomeni približno 15-odstotni padec nočitev,« znake krize opisuje Valentina Božič, direktorica marketinga in prodaje. Na negativne trende so se odzvali z aktivnejšim trženjem na trgih severne, osrednje in vzhodne Evrope, pripravljajo specializirane turistične produkte, vse bolj bodo v ponudbo vključevali aktivno ponudbo športa in rekreacije.

Priložnost v izobraževanju

»Kriza se pri zanimanju za izobraževanje ne pozna. Na nedavnem informativnem dnevu smo imeli celo več obiska kot prejšnja leta, saj prav izobraževanje zagotavlja konkurenčnost na trgu. Šolanje je vedno smiselno, v krizi še bolj,« na vprašanje, ali se Gorenjci zaradi krize odpovedujemo izobraževanju, pravi Brane Lotrič, direktor in lastnik B&B šole, ki nudi srednješolsko in višješolsko izobraževanje ter usposablja voznike. Pri slednjem je zanimanje manjše, pravi Lotrič: »Na področju avtošole opažamo upad prihoda novih kandidatov. To je razumljivo, saj če si ne moreš kupiti avta ali ga v prihodnosti ne boš uspel vzdrževati, tudi izpita ne potrebuješ. Vsaj ne letos, ta lahko počaka še kako leto.«

Direktor sicer pričakuje težave pri plačevanju šolnin, vendar so že v prejšnjih letih ponudili obročno odplačevanje na deset obrokov. Dijaki ali študenti s službo tak obrok zmorejo, ob izgubi službe pa je tudi to težko, Zavod za zaposlovanje pa šolnino subvencionira zelo redko. »Menim, da se kriza letos na področju izobraževanja ne bo poznala, pri nas tako ali tako izvajamo vsaj dveletni izobraževalni proces, tako da bi morali za upad izobraževanja imeti kar dve slabi leti. Upam, da se to ne bo zgodilo,« o spopadanju s krizo pove Lotrič. Formalna izobraževanja torej še ne občutijo krize, toliko bolj pa neformalna, kjer organizatorji beležijo velik osip.

Trg nepremičnin pada

»Na nepremičninskem trgu se je kriza začela že v začetku prejšnjega leta. Kupci so pričakovali zlom cen, da bodo vrednosti stanovanj in hiš padle na polovico, ob koncu leta pa so promet ustavila posojila,« o krizi pravi Andreja Kern Egart iz nepremičninskega podjetja K3 Kern. Letos so banke znova bolj dojemljive za kreditiranje končnih kupcev, vendar le za že zgrajena stanovanja in hiše ter zgolj v vrednosti polovice vrednosti nepremičnine. »Kljub temu je trg še vedno v krču, saj je danes kupce strah za službe in posojil ne upajo najemati,« pojasnjuje nepremičninska posrednica.

Padec prometa na trgu nepremičnin je lažje razumeti ob podatku, da je ta leta 2007 eksplodiral, prometa je bilo vsaj za 50 odstotkov več kot leto prej. Cene so se napihnile, z nepremičninami so se ukvarjali tudi popolni analfabeti, ki so želeli služiti na lahek način. »Lani je promet upadel za 40 odstotkov, kar pomeni, da ni veliko pod povprečjem prejšnjih let. Da kriza obstaja, pa priča podatek, da v zadnjih mesecih opažamo veliko ponudb zemljišč s pridobljenim gradbenim dovoljenjem,« posledice krize opisuje Andreja Kern Egart. Danes tudi ni herojev, ki bi gradili, saj nihče ne ve, po kakšni ceni bi stavbe lahko prodal čez dve leti. Zgrajene hiše in stanovanja tako kupujejo le bogatejši kupci, medtem ko ima najštevilnejši srednji sloj težave s posojili in se boji za službe. Nepremičnine tako ali tako kupujemo le nekajkrat v življenju, zato čakanje leto ali dve za kupce ni največja težava. Kakorkoli, Kern Egartova je prepričana, da se pri nas zlom nepremičninskega trga ne bo zgodil.