Občni zbor športnega društva Gorenjski Glas

Ker smo resno društvo z resnim predsednikom in še resnejšimi člani, smo morali uprizoriti tudi občni zbor športnega društva Gorenjski glas.

Pravzaprav bi moral začeti nekako takole: zaljubljenci v tek in kolesarjenje, ki se zbiramo pod okriljem Gorenjskega glasa, smo dan zaljubljencev odstopili občnem zboru športnega društva Gorenjski glas. Da, predsednik našega društva Janez Ferlic nas je vpoklical na valentinovo. Res nas ima rad. In mi imamo njega.

Društvo šteje točno 59 članov in smo razdeljeni na tekače in kolesarje. Tekačev je več, seveda, ker so se tudi prej organizirali in začeli vaditi in tekmovati.

Spored šestih točk dnevnega reda se je začel s pregledom dela za leto 2008, nadaljeval s finančnim poročilom za leto 2008, planom dela za leto 2009 ... V ta plan spadajo treningi, testiranja, skupne akcije, tekmovanja. Posebna točka je bila namenjena nam, kolesarjem, se pravi, kolesarski sekciji, in potem smo prišli do vrelišča, ko je predsednik društva sporočil povišano članarino in da bo zaradi recesijske kose, ki tudi v našem društvu že žanje svoje zmage, manj klubske opreme. Končno smo se pretolkli do točke razno, ko je Janez Ahačič, v čigar brunarici v Podljubelju smo sedeli in poslušali, ukazal pomočnicam, naj začnejo deliti joto z mesom. Tisti, ki ne marajo mesa, so lahko izbrali joto brez mesa. Od sladkarij sem izbral pivo, vendar moram pohvaliti še primerno vroče pečice naših članic, ki so spekle okusne kolačke za tiste najmlajše članice in člane. Proti koncu se je izkazalo, da tisti najstarejši res manj pijejo in se vse več sladkajo. Drži pa tudi dejstvo, da tako dobrih kolačkov človek nima možnosti jesti prav pogosto, in kot je predsednik redno poudarjal, se bomo v prihajajočih časih manj sladkali. Ampak, športniki oz. rekreativci smo trmasta bitja in zelo prilagodljiva, tako da se nam ne gre bati bližnje prihodnosti.

Če se kot član kolesarske sekcije malo bolj osredotočim na kolesarke in kolesarje, moram sporočiti, da niti eni kolesarki ni uspelo priti na občni zbor. Smo pa zato prišli sami kaveljci in korenine ali kot je rekel naš vodja: jedro je tu! Posebej smo bili počaščeni s prihodom častnega člana Jožeta Valenčiča, čigar veličino imena poznajo vsi poznavalci kolesarstva na območju bivše skupne države z bližnjo okolico vred. Še dveh šampionov iz naših vrst ne smem pozabiti omeniti. Prvi je Branko Dežman, ki na svoj način vedno popestri kolesarsko dogajanje. Drugi pa je naš najaktivnejši član Djuro Čulibrk, ki je v lanski sezoni prekolesaril 28.600 kilometrov! Od letošnjega prvega januarja do občnega zbora pa jih je nabral že 2512! Tako da veste, kakšne kalibre kolesarjev imamo.

Rojstno leto kolesarske sekcije je bilo naporno, a tudi srečno. Doživeli smo samo tri padce. En padec se je končal le z materialno škodo, dva pa sta bila s hujšimi ranami, vendar sta danes že skoraj pozabljena in že predmet debat ob pivu. Naučili smo se, da se je po cestah nevarno voziti in da če sam ne boš pazil nase, nihče drug ne bo. Najbolj smo se veselili lepih sončnih torkov in ne predolgih klancev. Pogrešali smo članice. Tiste redke pa smo ujčkali v varnem zavetrju. Nakazali smo nove smernice za prihajajočo sezono. Nič več ne bo tako, kot je bilo. Zmenili smo se, da bomo ekipo zaradi večje varnosti na cesti razdelili na dva dela. Če nam uspe ustanoviti še žensko ekipo, pa na tri dele, tako da bodo punce samostojne. V zraku je velik ČE, čeprav je v športnem društvu Gorenjskega glasa vse možno. Razveseljivo je tudi to, da bomo letos imeli enake in seveda nove čelade in da nas bo, kot kaže, veliko več kot lani. Plani so visokoleteči recesijskemu ozračju navkljub. Udeležili se bomo vsaj štirih domačih maratonov in enega tujega. In kot bi pameten človek dejal na koncu: če bo zdravje, potem bo tudi kilometrov dosti ... in vsega drugega recesiji navkljub.

Nekakšno poročilo iz Ahačičeve brunarice v Podljubelju sem podal. Prihodnjič pa nadaljujem s kolesarskimi nasveti, katere smo prekinili zaradi napovedi in doživetja opisanega dogodka. Torej, če ne na kolesu ali v tekaških copatah, se vidimo v Besnici na statičnem kolesarjenju.