(Samo) formalna izobrazba je premalo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / / 06:00

"Ko se pogovarjam z mladimi, ugotavljam, da so zelo dobro usposobljeni za delo preko računalnika, za iskanje informacij preko računalnika, šibkejši pa so pri osebni komunikaciji in predstavljanju."

O zaposljivosti mladih smo se pogovarjali z Lučko Žižek, direktorico Zavoda za zaposlovanje, Območna služba Kranj. »V preteklem obdobju so bili najbolj iskani poklici v gradbeništvu, v trgovski dejavnosti zaradi širitve nakupovalnih centrov, pa tudi natakarji, kuharji, diplomirane medicinske sestre, zdravniki, strojni in elektro inženirji. Iskanje zaposlitve je odvisno od vsakega posameznika, kako se znajde in koliko je aktiven. Tudi v sedanjih kriznih časih so potrebe po delavcih, treba je samo vztrajati in biti fleksibilen,« je povedala sogovornica.

Kateri so poklici prihodnosti?

»Težko je napovedati, kateri poklici bodo najbolj aktualni v prihodnjih letih, tudi zaradi gospodarske krize. Po podatkih švicarskega raziskovalnega inštituta Prognos, ki jo je objavil nemški tednik Focus, naj bi bili najbolj perspektivni poklici v Evropski uniji do leta 2020: medicinske sestre, zdravniki, bolničarji, menedžerji v bolnišnici, tržni svetovalci, strokovnjaki oglaševanja, pravni svetovalci, špediterji, skladiščniki, diplomirani logistiki, elektroinženirji, informatiki, programerji, specialisti za pokojninsko zavarovanje, pozavarovalničarji, kontrolorji letenja, elektroniki, lesarski inženirji, strojni inženirji, podjetniški svetovalci, učitelji in revizorji.

Ugotavljam pa, da delodajalce ne zanima več samo formalna izobrazba, ampak tudi sposobnosti, veščine in lastnosti delavca.«

Mladi potem niso v prednosti, saj imajo po šolanju samo formalno izobrazbo, nimajo pa izkušenj.

»Zelo pomembno je, kako znaš povezovati različna znanja, kako znaš sodelovati v timu, kako komuniciraš, kako se znajdeš. Danes se velika večina mladih vpisuje v nadaljevanje šolanja in ga tudi konča, zato je formalna izobrazba sama po sebi umevna in v ospredje stopajo druge stvari. Ko se pogovarjam z mladimi, ugotavljam, da so zelo dobro usposobljeni za delo z računalnikom, za iskanje informacij preko računalnika, šibkejši pa so pri osebni komunikaciji in predstavljanju.

Mladi so dejansko v slabšem položaju pri vstopanju na trg dela, ker nimajo izkušenj, ker veliko delodajalcev v manjših in srednje velikih podjetjih niti ne najde časa za usposabljanje mladih sodelavcev. Anketa o delovni sili med slovensko populacijo je pokazala, da je stopnja brezposelnosti pri mladih, starih do 24 let, upadala do leta 2007. Brezposelnost v starostni skupini od 15 do 24 let v letu 2007 je bila 10,3-odstotna, kar je precej nižje od leta 2000, ko je bila 16,8-odstotna. Mladi so skupina, ki je najbolj podvržena različnim fleksibilnim oblikam zaposlovanja, kot sta zaposlovanje za določen čas in skrajšani delovni čas. Delo na domu in delo na daljavo pa pri nas še nista tako uveljavljena.«

Kakšne so spodbude zaposlovanja mladih?

»Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so namenjeni ciljnim skupinam, ki so najbolj problematične z vidika brezposelnosti. V naši območni službi je delež registriranih mladih do 26 let okrog 12 odstotkov in so manj problematična ciljna skupina, kot starejši nad 50 let, kjer je v naši območni enoti registriranih skoraj 40 odstotkov brezposelnih.

Podatki o mladih brezposelnih do 26. leta starosti konec lanskega decembra za našo območno službo kažejo sledeče: od skupaj 4546 brezposelnih je bilo mladih 573. Od 573 jih je bilo 440 iskalcev prve zaposlitve, med njimi je bilo največ takih s končano osnovnošolsko obveznostjo. Za njih je zagotovo primerno nadaljnje izobraževanje in pridobitev vsaj poklicne izobrazbe, seveda z vidika potreb na trgu dela. Precej je iskalcev zaposlitve na poklicni stopnji izobrazbe, kjer je brez dela še največ prodajalcev in administratorjev in na peti stopnji izobrazbe, med njimi so gimnazijski maturanti, ki ne končajo študija. Manj pa je brezposelnih z visoko in univerzitetno izobrazbo, decembra lani jih je bilo 60. «

Kakšne pa so možnosti za prekvalifikacijo v drug poklic?

»Dogaja se, da imamo brezposelne s poklicem kuharja, natakarja, pa ne želijo delati v tem poklicu. Prvenstveno bi sicer morali sprejeti zaposlitev v svojem poklicu, ampak če so neuspešni in jih to čisto nič ne veseli, potem se poskuša najti drugo možnost, spet iz vidika zaposljivosti na trgu dela.«

Uvedli ste e-svetovanje za načrtovanje poklicne poti.

»E-svetovanje je spletna storitev Zavoda za zaposlovanje (www.ess.gov.si), ki kot osebna spletna svetovalnica vsakomur ponuja informacije, nasvete in praktične pripomočke za načrtovanje poklicne poti in iskanje zaposlitve. Spletna stran je seveda namenjena tudi mladim, ki se šele odločajo za poklic, ker vključuje testiranje, ugotavljanje lastnosti, spretnosti; s posebnim vprašalnikom tudi ugotavljamo, na katerih področjih bi bili lahko uspešni.«

Anketa o namerah gorenjskih učencev devetošolcev o nadaljevanju šolanja

Odgovarjalo je 1920 devetošolcev, še neodločenih glede nadaljevanja je 10,5 odstotka, od 1718 odločenih namerava nadaljevati šolanje:

- 44 odstotkov v gimnazijah

- 41 odstotkov v strokovnih šolah

- 15 odstotkov v poklicnih šolah.

Najbolj iskani poklici v EU do leta 2020 po raziskavi švicarskega inštituta Prognos:

medicinske sestre, zdravniki, bolničarji, menedžerji v bolnišnici, tržni svetovalci, strokovnjaki oglaševanja, pravni svetovalci, špediterji, skladiščniki, diplomirani logistiki, elektroinženirji, informatiki, programerji, specialisti za pokojninsko zavarovanje, pozavarovalničarji, kontrolorji letenja, elektroniki, lesarski inženirji, strojni inženirji, podjetniški svetovalci, učitelji, revizorji.