Tenis je moje življenje

Tako pravi Maša Zec Peškirič z Dovjega, ki se je odločila, da bo svojo mladost posvetila tenisu, zato pridno trenira v teniški akademiji Nikija Piliča v Münchnu, v zadnjem času pa se z vse odmevnejšimi rezultati vztrajno dviga na svetovni teniški lestvici.

Kranj – Za Mašo Zec Peškirič so zadnje čase dnevi, ki jih preživlja doma na Dovjem, pravi praznik, saj večino leta živi in trenira v Nemčiji, vmes pa seveda nastopa na vseh koncih sveta. Tako je bila pred dnevi spet nasmejana, saj se je skupaj z žensko teniško reprezentanco Slovenije na nastop v FED cupu pripravljala blizu doma, v Kranju, kjer smo jo tudi prosili za kratek pogovor.

Začeli s sestro Aljo

Mladi se navdušite za marsikaj, vztrajati pa je teže. Kako je s teboj in tenisom?

»Začelo se je precej sproščeno, v majhnem klubu Dovje-Mojstrana, pod vodstvom trenerja Bogdana Janše. Takrat sem bila stara osem let, rada pa sem tudi smučala, saj na našem koncu skoraj ni otroka, ki ne bi želel postati smučar. Imam tudi mlajšo sestro Aljo, s katero sva skupaj hodili na treninge, in tako je bilo laže. Alja je bila v mlajših kategorijah zelo uspešna, žal pa se je poškodovala in ni mogla več resno igrati. Jaz pa sem vztrajala, tenis sem imela vedno raje in po opravljeni maturi na jeseniški gimnaziji sem se pred dvema letoma odločila, da znanje nadgradim v teniški akademiji Nikija Piliča v Münchnu.«

Tenis je za dekleta naporen šport, težko se je izogniti poškodbam, veliko je treningov in potovanj. Kako zmoreš?

»Res ni vse lepo, včasih je kriza zaradi poškodb, včasih zaradi rezultatov, ki niso takšni, kot jih načrtuješ. Toda jaz imam tenis tako rada, da se na to skušam čim maj ozirati. Zavedam se, da tudi takrat, ko ne gre najbolje, ne smem obupati.«

V Nemčijo zaradi boljših razmer

Kakšno je življenje v teniški akademiji?

»Vse imamo organizirano v okviru akademije, od treningov do prehrane in bivanja. Akademija je v lepem okolju ob veslaškem centru v Münchnu, vse skupaj pa je podobno kot življenje v študentskem domu. Predvsem pa je pomembno, da imamo tako igrišča na prostem kot v dvorani, z različnimi podlagami. Vse je podrejeno tenisu, imam dovolj partnerjev za igro in česa podobnega v Sloveniji pač nisem našla. Zato sem se odločila za Nemčijo.«

Se rada vračaš domov na Gorenjsko?

»Ja, vendar je to postalo zelo redko. Turnirji si sledijo drug za drugim, če prej izpadeš, greš nazaj na trening v Nemčijo in tako domov skoraj ne prihajam. Zato sem bila zelo vesela, da sem sedaj nekaj dni preživela v Kranju in doma. Moram pa povedati, da me domači pri odločitvi, da bom igralka tenisa, ves čas podpirajo in za to sem jim zelo hvaležna.«

Tudi stroški treniranja gotovo niso majhni in so na ramenih družine?

»Do sedaj sem večina trenirala s pomočjo domačih, v zadnjem letu pa sem že zaslužila toliko, da sem z nagradami pokrila svoje stroške. Upam, da so mi vrata naprej tudi še odprta in da se bom domačim lahko kdaj oddolžila.«

Junakinja turnirja v Mariboru

Kateri uspeh ti do sedaj največ pomeni?

»Največ mi pomeni zmaga pred domačimi gledalci lani poleti na turnirju v Mariboru z nagradnim skladom 50 tisoč dolarjev, zmagala pa sem tudi na enem turnirju z nagradnim skladom 75 tisoč dolarjev in nekaj s 25 tisoč dolarji. Tako je bilo v zadnjem letu kar nekaj dobrih rezultatov in upam, da se bodo nadaljevali tudi naprej.«

Pred časom si imela kar nekaj težav s poškodbami. Kako je trenutno?

»Prejšnje leto je bilo res s poškodbami kar precej težav, predvsem z nogo. Trenutno pa se odlično počutim, nič me ne boli in zato lahko dobro treniram. S tem si krepim tudi samozavest in to je za nastope zelo pomembno.«

Trenutno si na lestvici WTA okoli 130 mesta. Gotovo si želiš med sto najboljših?

»To je moj glavni cilj, zato bom začela več nastopati na turnirjih WTA, sedaj sem večina nastopala na turnirjih ATF. To bo zame stopnica naprej in z uspešnim igranjem na teh turnirjih lahko prideš naprej, najprej pod sto, nato upam, da še više.«

Študij bo počakal

Kaj pa študij?

»Razmišljala sem o študiju ekonomije najprej doma, nato v Nemčiji. Vendar pri nas še ni študija na daljavo, v Nemčiji pa je treba najprej narediti izpit iz nemškega jezika, vendar za opravljanje tega potrebuješ 80-odstotno prisotnost. To pa je vse nemogoče. Tako bo študij počakal, trenutno je tenis moje življenje in v tem uživam.«

Pred kratkim si bila stara 22 let. Si lepo praznovala?

»Ja, bilo je res enkratno, saj sem bila po dolgem času doma, s svojo družino.«