Še četrto branje zakona

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / sreda, 11. februar 2009 / 06:00

V nedavnem pogovoru s predsednikom državnega sveta Blažem Kavčičem smo se dotaknili tudi položaja drugega doma parlamenta. Kako okrepiti njegovo vlogo?

»Najprej bi morali v slovenskem političnem sistemu v polni meri izkoristiti tiste pristojnosti državnega sveta, ki so že dane z ustavo in zakonom. V nedavni odločbi ustavnega sodišča z oktobra lani je zapisano, da je slovenski parlamentarni sistem dvodomen, in v tem smislu si želim, da bi se njegov položaj okrepil, kajti sestavljen je tako, da lahko deluje kot kvaliteten korektiv v zakonodajnem procesu, enako pa je pomembna njegova vloga kot mostu med organizirano civilno družbo, strokovno družbo in združenji na eni strani in politiko na drugi strani. Tu menim, da so še možnosti za boljši izkoristek nabora strokovnih mnenj, videnj, sugestij, idej, opozoril, ki jih DS pridobiva na svojih posvetih, da jih vladni resorji pri pripravi zakonskih besedil kar se da upoštevajo. Da bi to lažje dosegli, se želimo dogovoriti s poslanci državnega zbora, da bi uvedli četrto branje zakona, ki bi omogočilo, da bi DS lahko dal veto tudi na posamezne člene zakona in da bi poslanci DZ dobili možnost, da o vetu DS razpravljajo, se opredeljujejo in glasujejo. Takšno sodelovanje bi bilo bolj kreativno kot sedanje,« pojasnjuje Blaž Kavčič. Ko bo sprejeta pokrajinska zakonodaja, pa bo umesten razmislek o tem, kako prilagoditi zastopanost regij v DS, kjer je sedaj zastopanih 22 volilnih regij, potem pa naj bi bilo zastopstvo glede na prihodnjo pokrajinsko razdelitev, še dodaja Kavčič. »Tudi vsebinsko naj bi se skladno z novimi pristojnostmi pokrajin tudi v DS omogočila pomembnejša vloga, zlasti pri sprejemanju zakonodaje, ki je pomembna za lokalno samoupravo. Ustavodajalec mora o tem razmisliti.«

Že iz prejšnjega mandata se vleče vprašanje o statusu predsednika državnega sveta. Kako je to sedaj urejeno? Blaž Kavčič pravi, da v zvezi s tem še ni uzakonjena odločba ustavnega sodišča, ki bi morala biti do aprila lani. Pričakuje, da bo to odločbo DZ uzakonil v najkrajšem možnem času.

Kako pa Blaž Kavčič v državnem svetu zastopa lokalne interese? Pravi, da ima vsak mesec enkrat svetniško pisarno v Kranju. Največ pogovorov v zvezi z gorenjskimi projekti ima z županom Mestne občine Kranj in njegovimi sodelavci, stike pa navezuje tudi z drugimi župani. »Področje delovanja državnega svetnika in sodelovanja bo treba še izpopolniti. Sedaj se pogovarjamo zlasti o nekaterih konkretnih vprašanjih, v obojestranskem interesu pa je, da bi bilo to sodelovanje intenzivnejše. Vzpostavili bomo tesnejše sodelovanje s svetom gorenjskih županov, tudi zato ker smo državni svetniki odgovorni zlasti lokalnim območjem, ki so nas izvolila, pravi Kavčič. Hkrati je tudi občinski svetnik v Škofji Loki in o svojih možnostih, da pomaga ožji lokalni skupnosti, pravi: »Pri škofjeloških vprašanjih poskušam prispevati k realizaciji razvojnega dogovora, ki ga je sklenila županova koalicija. Zelo sem žalosten, ko vidim, da pomembni projekti velikokrat nasedejo na nerazumevanju in na premalo kooperativnosti, zadenejo ob interes nekaj posameznikov. Tu imamo v Škofji Loki problem. Zadnja neformalna pogajalska skupina za odpravo blokade pri realizaciji poljanske obvoznice je pokazala pozitivne rezultate, a v Škofji Loki bi se morali dogovoriti, da bi se o projektih skupnega interesa hitreje dogovorili in jih realizirali, sicer nas bodo tudi vse bolj skopo odmerjena državna in evropska sredstva obšla. Probleme imamo z umeščanjem severne obvoznice v prostor, s pridobivanjem dovoljenj za poljansko obvoznico, pri nadaljevanju industrijske cone na Trati, ker se je globalna gospodarska situacija toliko poslabšala. V teh težkih časih bi si želel več pozitivnega odnosa vseh, ki smo vpeti v urejanje javnih zadev. Pojasniti bi želel še svoja stališča z zadnje izredne seje, ko je bil obravnavan korupcijski problem. Zavzel sem popolnoma jasno stališče, da je treba tudi najmanjše sume pojavov korupcije obravnavati, zlasti če se z njimi ukvarja protikorupcijska komisija. Menim pa tudi, da so ob tem podprti tisti sklepi, ki odražajo sorazmernost ukrepanja: da za ugotovljeno dejanje v znesku 709 evrov ni sorazmeren ukrep ustavitev ali upočasnitev delovanja celotne občinske uprave. S tem bi lahko ogrozili realizacijo najpomembnejših projektov. Pač pa naj najprej svoje delo opravi nadzorni odbor. Ta lahko po potrebi tudi pokliče na pomoč računsko sodišče. Smiselno je najprej ugotoviti, ali gre za prekršek ali morda za pojav, ki je del večjega problema.«