Na Glavnem trgu je zaplesala Otroška folklorna skupina vrtca Biba pod mentorstvom Marjane Jekovec. (Foto: Tina Dokl)

Mesto se je zbudilo s Prešernom

"Ponosen sem na Slovence, ki živijo svobodni v lastni državi. Malo jim pa zamerim, da niso ponosni nase, kajti jaz sem nanje," je povedal Prešeren na smenju v Kranju.

Kranj – Prešernov smenj je na najbolj kulturni dan v letu v staro mestno jedro Kranja kljub bolj kislemu vremenu privabil množico obiskovalcev. Le kaj si je mislil Prešeren, ki ga že nekaj let odlično upodablja igralec Bojan Bešter, ko je zrl v mimoidoče? »Ponosen sem na Slovence, ki živijo svobodni v lastni državi. Malo jim pa zamerim, da niso ponosni nase, kajti jaz sem nanje. Bolj bi morali biti zadovoljni s tem, kar imajo,« je povedal preoblečeni Prešeren, sicer očaran od Primicove Julije, ki jo je zaigrala Judita Polak.

Tradicionalni Prešernov smenj je bil mozaik dogajanja, številni sodelujoči so s kostumi, glasbo, petjem, plesom, igro, animacijo in vožnjami s kočijo vsaj za nekaj ur zavrteli čas za sto petdeset let nazaj. Dogodek se je razvil iz tradicionalnih recitalov Prešernovih pesmi, ki so še vedno v ospredju prireditve, lani je kakovost dogodka potrdila tudi uvrstitev v finale za Evropsko destinacijo odličnosti kot prireditev, ki temeljni na nesnovni dediščini. »Ker pa ima Kranj bogato sejemsko tradicijo, na ta dan zaživi tudi v tržnem duhu. Letos smo imeli kar petdeset razstavljavcev domače in umetnostne obrti,« je povedala Natalija Polenec, direktorica Zavoda za turizem Kranj, ki je organiziral Prešernov smenj v mestu, v katerem je pesnik preživel zadnja leta. V ponudbi na stojnicah so bili tudi izvirni izdelki na temo Urške in povodnega moža. »Za diplomsko nalogo sem si izbrala Turistični spominek na to temo,« je povedala Jana Vilman, avtorica izvirnih kreacij (od lutk, vezenih majic, celo do spodnjega perila na temo Urške in povodnega moža).

V Kranjski hiši so bodoče frizerke, dijakinje Srednje poklicne in strokovne šole Kranj pod mentorstvom profesorice Lene Vesne Špehar dekletom ustvarjale frizure iz 19. stoletja. Obiskovalci prireditve so bili nad dogajanjem v starem mestu navdušeni, Danijel Logar, ki je doma iz okolice Kranja, je strnil vtise: »Vse je enkratno: vzdušje, stojnice, nastopajoči.«

Že na predvečer kulturnega praznika so kranjski pevski zbori zapeli v Prešernovem gaju, pred Prešernovo hišo in pred Prešernovim gledališčem. Makedonsko kulturno društvo sv. Cirila in Metoda iz Kranja pa je pripravilo literarno delavnico Prešernovo oro s predstavitvijo makedonskega pesnika Miša Živkovskega, odprli so tudi razstavo slik akademske slikarke Melite Vovk.

                                                                   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / sreda, 19. september 2007 / 07:00

Dvojna logika

Test: Fiat Grande Punto 1.3 M-Jet 16V Dualogic

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...