Mlečne kvote naj ostanejo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 9. februar 2009 / 06:00

Na posvetu zadružnikov gorenjske in kamniško zasavske regije je bilo največ razprave o ceni mleka.

Kranj – Zadružna zveza Slovenije je v torek pripravila v Kranju posvet zadružnikov Gorenjske in Kamniško zasavske regije, na katerem so direktorjem, predsednikom ter članom upravnih in nadzornih odborov zadrug predstavili program dela zadružne zveze za naslednje štiri leta, stanje zadrug v obeh regijah, predlog za oblikovanje blagovnih znamk zadružne zveze ter delo in pomen Kapitalske zadruge in Deželne banke Slovenije za zadružni poslovni sistem. Ker se je kapitalsko povezovanje med zadrugami ustavilo, načrtujejo poslovno sodelovanje za oskrbo kmetij, pri tem pa so zadružnikom dali v razmislek dva predloga. Po prvem naj bi poslovne tokove speljali preko ene od obstoječih večjih zadrug, po drugem naj bi največje zadruge ustanovile skupno podjetje, ki bi potlej pod ugodnimi pogoji prodajalo »blago« članicam zveze.

Ko so obravnavali aktualno dogajanje v regijah, je bilo največ razprave o ceni mleka. Kot je dejal predsednik zadružne zveze Peter Vrisk, ne pomni, da bi cena mleka kdaj tako hitro padla, kot je v zadnje pol leta. V Nemčiji se je v tem času znižala s 35 na 25 centov za kilogram. Na Bavarskem je še okrog 30 centov, v severnem delu države je že tudi 20 centov, iz nekaterih vzhodnih držav je slišati o ceni 18 centov. V Sloveniji zaenkrat ostaja cena še na solidni ravni in med najvišjimi v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije, po poteku pogodb o prodaji mleka v nekatere italijanske mlekarne pa se je spet povečal pritisk za prodajo v Sloveniji, je dejal Vrisk in poudaril, da je ohranitev mlečnih kvot življenjskega pomena za slovensko prirejo mleka. Po dosedanjih načrtih Evropske unije naj bi kvote odpravili leta 2015, vendar so zadnji problemi z mlekom spet spodbudili razpravo, ali bi bilo to smiselno. Milan Sobočan (KZ Medvode) je ugotavljal, da je v Sloveniji mleka preveč. Če ga pred tremi leti ne bi začeli prodajati v Italijo, bi problemi nastali doma, tako pa so se mlekarne lahko stabilizirale. Janko Golorej (KZ Cerklje) je menil, da bi kmetje lahko imeli na mlečnem področju večji vpliv, če bi kupili Ljubljanske mlekarne. Morda je za koga bogokletno, a zdaj je priložnost, ko so delnice poceni. Emil Peternel (KGZ Sava Lesce) je dejal, da so jim italijanski kupci lani ceno mleka dvakrat zvišali, na 37 centov, letos so jo doslej dvakrat znižali, na 34 centov. Ta cena naj bi veljala do konca »mlečnega leta« 31. marca, potlej pa naj bi bila še za kakšen cent višja.

In o čem je bila še razprava? Miro Bajd (KZ Križe) je spraševal, zakaj zadružna zveza in kmetijsko gozdarska zbornica ne delujeta z roko v roki, saj obe delata za koristi kmetov. Anton Avsenek (KGZ Sava Lesce) je zgrožen nad slovensko birokracijo, ki je še hujša od evropske, ob takšnem stanju pa se mu ne zdi niti malo nenavadno, da mladi nočejo ostati na kmetijah.