Iščejo proizvodne možnosti

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 5. februar 2009 / 06:00

S hibridnim plovilom je Seaway bratov Jakopin z Zgoše pri Begunjah po Evropi vzbudil veliko zanimanje. Sedaj iščejo možnosti za velikoserijsko izdelavo.

Zgoša – Pred dobrim tednom smo poročali o ponovnem uspehu družbe Seaway, ki je na največji navtični razstavi v Evropi v nemškem Düsseldorfu prejela kar tri evropske naslove za plovila, izdelana po njihovih projektih in s predstavitvijo prototipa hibridnega plovila vzbudila pozornost v širši evropski javnosti. Pogovarjali smo se z Japcem Jakopinom, enem od bratov Jakopin, ki vodita Seaway, svetovno uveljavljen navtični studio in izdelovalca vrhunskih plovil.

Pred nedavnim ste se vrnili iz Düsseldorfa. Kako kaže?

»Jasno se je pokazalo, da bo v navtiki recesija hujša kot v drugih panogah, saj pač ljudje bark nujno ne potrebujemo. Če ima avtomobilska industrija za 40 odstotkov manj naročil, pa avte v vsakdanjem življenju potrebujemo, je pri barkah lahko pričakovati še večje težave. Vsi se sprašujejo, kako dolga in globoka bo ta kriza. Nujno potrebni so novi koncepti, saj ni težava sama po sebi največja, težava je odsotnost reakcije na težave. Smo v nenadni, nepričakovani, zelo hudi in globoki krizi, ki nas je zalotila nepripravljene.«

Vendar ste se vrnili zopet z vrsto priznanj, zlasti pa ste zelo odmevno presenetili s hibridnim plovilom Greenline …

»Predstavili smo koncept o tem, kako vidimo barke v prihodnosti. Mislimo, da bosta pomembni dve okoliščini: nove ekonomske razmere, ko bo denar spet dobil svojo vrednost, drugo pa bo varovanje okolja, katerega pomena se sicer še ne zavedamo dovolj. Začela se bo bitka za čim večjo uporabo obnovljivih virov energije.

Napravili smo desetmetrsko barko, katere trup je zelo energetsko učinkovit, sicer je omejena navzgor pri hitrosti, zato pa je izjemno varčna in potrebuje za plovbo le zelo malo moči. Zato lahko pluje z električno energijo iz sončnih celic ali akumulatorjev oziroma z izredno skromnim dizelskim motorjem. Električni pogon so razvili v Iskri Avtoelektriki, sklopko in dizelski motor pa v Volkswagnu. S tem hibridnim sistemom barka porabi in onesnažuje okolje toliko kot jadrnica s pomožnim motorjem. To je tudi do desetkrat manj kot motorne barke podobne velikosti s klasičnim pogonom z dvema motorjema.«

In kakšni so bili odmevi?

»Naša predstavitev je vzbudila izredno pozornost. O tem niso poročali le navtični mediji, pač pa tudi Frankfurter Algemeine Zeitung, Die Welt, torej tudi vodilni mediji za širšo javnost. Volkswagen, s katerim smo sodelovali, je napovedal, da želi postati partner v tem projektu, se zanj zelo angažirati in barke prodajati tudi po svojih prodajnih poteh.«

Ste prototip izdelali tu na Zgoši?

»Preizkusni trup smo izdelali pri nas in ga štiri mesece preizkušali na morju, da smo lahko izmerili vse karakteristike. Na razstavi smo predstavili tudi notranjost brake, ki mora slediti današnjim zahtevam. Človek je namreč postal zelo razvajen in pričakuje enako udobje kot doma – od posteljnih vzmetnic, sanitarij, do velikosti hladilnika.«

Pomembna bo seveda tudi cena …

»To bomo – barka naj bi stala okoli sto tisoč evrov - dosegli s primerno serijo in izjemno učinkovitim inženiringom. Najmanjša serija bi morala biti dvesto bark na leto in na področju serijske izdelave imamo največ znanja. V Evropi so trije izdelovalci plovil, ki zmorejo izdelati tako serijo: Bavaria, Jeanneau in Beneteau - za vse tri smo projekte in procese pripravljali tudi mi. Torej znanje imamo, vprašanje pa je, ali se lahko potrdimo tudi v produkcijski praksi. To je sedaj naš največji izziv: kako organizirati proizvodnjo v Sloveniji. Posebej je zanimivo to, da nam bo pri tem pomagal Volkswagen – tako bi v Slovenijo pripeljali novo tehnološko znanje, katerih last bi ostala pri nas ...

V razmerah, ko se v svetu opazno širijo protekcionizem, zapiranje držav, ščitenje svojih interesov, delovnih mest, moramo na to pomisliti tudi v Sloveniji. Imamo vse pogoje in le naučiti se moramo, da postanemo zanimiva država za vrhunske strokovnjake, pa tudi sami imamo dovolj znanja za kreativna žarišča in nova delovna mesta.«

Ob znani krizi Skimarja, zlasti Elana Marine, ki ne more prodati svojih jadrnic, je logično vprašanje, ali ne bi bilo take proizvodnje mogoče organizirati prav pri sosedu?

»Ta možnost obstaja, če bi bil za to skupen interes. Trudili se bomo, da bi ta projekt tudi s proizvodnjo obdržali v Sloveniji. Če nam ne bo uspelo, ga bomo pač, kot ponavadi, prodali naštetim trem, ki imajo prazne linije.«

V Seawayu ste se v preteklih dveh letih usmerili v izdelovanje super jadrnic Shipman in motornih jaht Skagen. Taka ponudba je verjetno v teh časih v krizi?

»Seveda v tej recesiji prodaja iz ponudbe za bogataše trpi. Ti namreč zbirajo ali hranijo denar za poceni nakup podjetij in nepremičnin, za nakup luksuznega plovila pa se odločajo le tisti, ki si zaradi starosti ne morejo privoščiti nekajletnega odlašanja. Naročil za leto 2009 imamo dovolj, dolgoletne vidljivosti pa nimamo. Poleg prizadevanja za uresničitev projekta Greenline se lotevamo naprav za izkoriščanje vetrne energije in imamo že predpogodbe s Švedi za krila vetrnih elektrarn večjih moči – od 1,5 do 5 megavatov. Krilo vetrnice bo imelo dolžino do 56 metrov. Tehnologija za izdelavo jadrnic Shipman namreč izhaja prav iz materialov za izdelavo vetrnic, tako da imamo vso potrebno tehnologijo in izkušnje že v hiši.«

Na razstavi v Düsseldorfu ste dobili za svoje projekte motornih jaht, ki jih sicer izdelujejo ladjedelnice v Nemčiji, Italiji in na Norveškem, tudi kar tri naslove evropsko plovilo leta. Je na področju razvoja plovil še dovolj dela?

»Seaway je tako na tej razstavi dobil že trideseti naslov plovilo leta in s tem utrdil svoj položaj najmočnejše razvojne institucije v svetovni navtiki. To razumemo predvsem kot priznanje Sloveniji, ki z znanjem kljub svoji majhnosti v navtiki tako veliko pomeni. Slovenija je navtična velesila.

Za delo na razvoju in projektiranju plovil nas ni strah. Prepričani smo, da smo na prelomnici, ko se bodo plovila radikalno spremenila. Doslej smo delali barke za okoliščine, ko denar, gorivo nista bila problem. Pomembna je bila lepota plovila, kako se bo lahko lastnik postavljal z njim. Z novimi vrednotami so taka plovila razvrednotena, razvrednotena tudi zato, ker so jih polna tovarniška dvorišča in hale, polne tudi banke, ker jih kreditojemalci ne morejo odplačevati. Obeta se nam torej veliko razvojnega dela.«

Kako je z vašo proizvodnjo tukaj na Zgoši in kakšna bo usoda ladjedelnice, ki jo gradite v italijanskem Tržiču?

»V Tržiču bo tovarna za izdelovanje velikih plovil in delov, ki jih ni mogoče transportirati po cesti, gotova v maju. Del zmogljivosti bomo namenili vetrnim napravam, sosedno zemljišče pa smo prodali francoskemu izdelovalcu plovil Beneteauju, s katerim imamo dolgoročno pogodbo o razvoju velikih bark in ki bodo tam postavili tovarno za take barke.

Na Zgoši bomo nadaljevali sedanje delo. Pravkar postavljamo še tretji računalniško voden rezkalni stroj, s čimer bomo postali največji rezkalni center v Evropi, ki bo lahko delal tudi za druge industrije, ki se ukvarjajo z izdelki iz kompozitnih materialov. Za delo se za zdaj ne bojimo, saj upamo, da bomo obdržali učinkovitost in prilagodljivost, ki smo jo pokazali dosedaj.«