V krizi se dobro znajdejo

Kmetijska svetovalna služba je pripravila v Hotemažah že tradicionalno gorenjsko srečanje rejcev prašičev. Gorenjski rejci se v primežu cen in stroškov kar dobro znajdejo.

Hotemaže – Srečanja se je udeležilo petnajst večjih rejcev, ki se ukvarjajo z rejo plemenskih svinj in deloma tudi s pitanjem. Na petih kmetijah jim je prašičereja glavna kmetijska dejavnost, največji med njimi redijo tudi več kot petdeset plemenskih svinj. »Novih rejcev ni, nekateri sicer razmišljajo, a ne upajo začeti. Problem so zemljišča za razvoz gnojevke in za pridelavo lastne krme, rejci s plemenskimi svinjami jo sami pridelajo od 50 do 70 odstotkov,« pravi kmetijski svetovalec Matjaž Meglič in ob tem poudarja, da so se na prašičerejskih kmetijah prilagodili zahtevam za varstvo okolja in dobro počutje živali, le ponekod bodo morali do leta 2012 preurediti oz. povečati hleve. Izkušnje kažejo, da večji boksi niso pomembni le za dobro počutje prašičev, ampak vplivajo tudi na boljši prirast in ekonomiko.

Na srečanju so največ razpravljali o ekonomiki v prašičereji. »Kriza je bila lani velika. Cene prašičev so padale, cene krmil, še zlasti koruze, so močno porasle in se potem tudi občutno znižale. Gorenjski prašičerejci so se v takšnih razmerah kar dobro znašli, saj že vedo, da je zaloge treba ustvarjati tedaj, ko je poceni, in se po možnosti izogniti nakupom ob visokih podražitvah. Precej lahko prihranijo pri tehnologiji reje oz. porabi krme, pomembno pa je tudi, da spremljajo rejske rezultate in ob slabih dosežkih ugotovijo vzroke. Cenovni trendi tudi za naprej niso najbolj obetavni. Ker je v Evropi prašičjega mesa čez glavo, ni pričakovati, da bi se cene prašičev zvišale,« je dejal Matjaž Meglič in opozoril na to, da se je v Sloveniji samooskrba s prašičjim mesom zmanjšala s 70 na vsega 35 odstotkov. Razlog za to je predvsem opuščanje reje na farmah in kmetijah v vzhodni Sloveniji.

»Ker je na Gorenjskem malo prašičerejcev, zaenkrat s prodajo nimajo težav. Večinoma prodajajo pujske za nadaljnjo pitanje ali za zakol, nekaj jih tudi pitajo, ob nizkih cenah pujskov in pitancev pa vse bolj razmišljajo o predelavi mesa v izdelke,« je dejal Matjaž Meglič in dodal, da se na dveh, treh kmetijah že resno pripravljajo na registracijo in ureditev predelave, ki jim bo omogočila tudi legalno predelavo in prodajo. Na vprašanje, ali k manjši prireji in porabi svinjskega mesa prispevajo tudi zdravniški nasveti potrošnikom, da naj se v prehrani izogibajo rdečega, mastnega mesa, Meglič odgovarja, da v Sloveniji za razliko od nekaterih drugih držav ne vzrejajo mastnih prašičev, saj reja temelji na ječmenu.