Grgrajmo ječmenovo vodo

Kadar smo hripavi ali želimo pozdraviti vnetja v grlu, grgrajmo ječmenovo vodo. V primeru, da jo pijemo, vlaži pljuča, zdravi vnetja v prsih in blaži kašelj. Uživajmo tudi ječmenovo kašo ali juho ter seveda - ričet.

Ječmenarji

Ječmen (Hordeum vulgare) sejejo že tisočletja. Najprej so ga gojili na Bližnjem vhodu in v Egiptu. V vzhodni Aziji so poleg riža pojedli največ ječmena. Za stare Grke je bil sveta rastlina, ki so jo darovali bogovom in z njo kronali zmagovalce na igrah. Z njim so krepili življenjsko silo in zdravili vnetje prebavil. V Rimu je ječmen veljal za hrano revnega življa in vojščakov. Velike količine so ga uživali gladiatorji, da bi bili močnejši. Zaradi slednjega se jih je prijelo ime »hordearri« – ječmenarji.

Ješprenj in pivo

Če govorimo o ječmenu, ne moremo mimo ričeta. Za pripravo slednjega potrebujemo oluščen ječmen oz. ješprenj. Lahko ga zmešamo z rižem, ajdovo kašo ali piro. Okusna je tudi ješprenjeva juha s fižolom, ki ji dodamo različna zelišča. Iz zrn, zdrobljenih v kašo, pripravljamo najrazličnejše jedi, tako kuhane, pečene kot pražene. Ješprenj velja za najtršega izmed vseh žit, temu primerno se tudi kuha najdlje. Pred kuhanjem ga zato vedno čez noč namočimo. Pri kuhi postane sluzast, sluz pa je koristna v prehrani želodčnih bolnikov. Blaži vnetja v želodcu in črevesju. Iz ječmena lahko pripravimo žgance, ječmenov močnik, mlince, kosmiče … Ječmen je zlasti pomemben kot surovina za pivo. Slad je osnovna surovina piva, ki jo dobijo v procesu sladenja iz ječmena. Le-tega navlažijo, tako da se seme delno nakali. Po kalitvi zrna osušijo in jim odstranijo kalčke. Osušen slad z odstranjenimi kalčki mora pred ekstrakcijo odležati štiri tedne. Od slada je odvisna barva piva, penjenje in stabilnost pene.

Lahko prebavljiva trava

Pri ječmenu navadno ločimo ozimni in jari oz. zgodnji ječmen. Slednjega sejemo spomladi, na kar se nanaša tudi beseda jar, ki pomeni mlad. Kar se hranilnosti in zdravilnosti tiče, sta oba enako učinkovita. Samopah, jačmik, robača ali plošec je nekaj poljudnih imen za to lahko prebavljivo in izredno hranilno travo. Tako je, ječmen spada v družino trav, iz katerih je človek skozi tisočletja vzgojil večino žitaric. Ječmen je bogat s kalcijem, kalijem, vitaminom B in E ter beljakovinami.

Ureja prebavo in povrne moči

Ječmen nudi vrsto zdravilnih učinkov. Blažilne lastnosti, po katerih slovi, umirjajo vnetja v prebavilih, dihalih in sečnih organih. Spodbuja prebavo in delovanje jeter ter je učinkovito pomagalo za ljudi s prebavnimi motnjami in črevesnimi boleznimi, ki jih povzroča kandida. Še zlasti dobro dene otrokom in mladini. Ječmenovo vodo oz. čaj, kašo in juho uporabljamo za lajšanje vetrov, drisk, zapeke in kolik. Ječmenove jedi na splošno povrnejo moč bolnikom in rekonvalescentom. Lajšajo utrujenost in stres ter krepijo živce. Po nekaterih raziskavah naj bi ječmen vseboval učinkovine, ki obvladujejo povzročitelje raka v prebavilih, zaviral sintezo holesterola v jetrih, uravnaval krvni tlak in pravilno delovanje srca. Preprečeval naj bi tudi bolečine zaradi krčnih žil in lajšal oslabelost vezivnega tkiva. Topli obkladki iz kuhanih zrn, zavitih v bombažno ali laneno tkanino, zmanjšujejo otekline.

Zoper kašelj in vneto grlo

Ječmenovo vodo oz. čaj pripravimo tako, da v litru vode zavremo zvrhano žličko ječmena, kuhamo pol ure in nato precedimo. To vodo grgramo, kadar imamo obolelo grlo ali smo hripavi. Lahko jo osladimo z medom. Če pijemo ječmenovo vodo, vlažimo pljuča in zdravimo vnetje v prsih ter lajšamo suh, dražeč kašelj. Z njo lahko tudi vlažimo hrapave in razpokane roke. Za konec pa še ena od mnogih čarovnih lastnosti ječmena: če njegovo vejico privežemo okoli kamna, ki predstavlja našo bolečino, ter ga vržemo v reko, bo naša bolečina odplavala stran.