Snežen stožec

Ljubeljska baba (1968 m) - S poti do vmesnega cilja je naš današnji cilj videti mogočno; strmo, nevarno. Zimski vzpon nanj ni pretirano zahteven, a odvisno je od snežne podlage. Potrebno je znanje pravilne hoje z derezami in uporabe cepina.

Zadnji dnevi so nasuli precej novega snega, kar je povzročilo visoko stopnjo nevarnosti snežnih plazov. Ko se bo snežna podlaga sprijela in umirila, bo v gorah spet varno. No, tudi nekateri pretekli tedni so nam postregli s čudovitim vremenom, ki je imelo stabilno snežno odejo.

Danes se bomo odpravili na Ljubeljsko babo, osamljeni stožec, ki stoji za Košuto in zvedavo zre v severno ostenje njenega Velikega vrha. Pot nas bo najprej vodila do planine Korošice, od tam pa po eni izmed grap na vrh.

Izhodišče današnjega vzpona je zadnji levi ovinek tik pod mejnim prehodom Ljubelj. Avto pustimo na drugi strani cestišča. Nasproti je makadamska pot, ki je začetek vzpona do planine Korošica. Naj opozorim, da pot ni označena, vendar je tako jasno in nazorno speljana, da ne morete zgrešiti. Da ste na pravi poti, vas spodaj sicer opozori tabla s puščico Korošica. Pot se v zložnih okljukih prijetno dviguje skozi bukov gozd, tam nekje, na enem od robov, pa vas čaka tudi klopca, ki vam nudi pogled na Bornovo pot proti Prevali, Begunjščico in Zelenico. V teh dneh, ko je pot snežena, shojena in pomrznjena, previdno. Malo višje boste prečkali ogrado, kar vam bo dalo vedeti, da ste prišli do planine. No, do koče je še približno 20 minut pretežno zložne hoje. Koča je v tem letnem času zavita v sneženi oklep.

S planine Korošica je do vrha Košutice uro in pol. Premagati je treba malenkost več kot 400 metrov višinske razlike. S planine se spustite v vrtačo in se usmerite naravnost preko zasneženega travnika navzgor. Prečite redek gozdiček in se držite smeri proti Avstriji. Markacij na drevesih nikar ne iščite. Nadaljujete s hojo proti grebenu, ki Ljubeljsko babo povezuje s Starim Ljubeljem. Po prečenju grape zavijete desno navzgor, kar naravnost. Naklon ni pretirano velik, je pa odvisno od snežnih razmer, ali boste potrebovali dereze in cepin. Ko boste dosegli pritlikave borovce, ki delno gledajo izpod snežne odeje, prečite desno in nadaljujete strmo navzgor. Če so borovci s snegom pokriti, lahko brez težav nadaljujete brez prečenja v desno. Najprej boste dosegli zahodni vrh Ljubeljske babe, kjer sta tudi vpisna knjiga in žig. Možici na vrhu vas bodo opozorili, da ima naš cilj dva vrhova; zahodnega in vzhodnega. Loči ju škrbina, kjer so tudi potrebna varovala, sicer bi bilo plezanje dokaj nevarno, vendar v teh zimskih razmerah odsvetujem vzpon na vzhodni vrh, ki je približno meter višji od zahodnega.

Tisto čudovito, jasno soboto mi je Ljubeljska baba ali Košutica, kot ji nekateri tudi pravijo, postregla z izjemnim razgledom: v vsej svoji severni divjosti se mi je pokazal greben Košute; Tolsta Košuta, Košutnikov turn, Ostrv, Tegoška gora, Kladivo in Veliki vrh. Vmes je le Hajnževo sedlo, ki je idealno za turno smuko. Pogled proti zahodu se je ustavil na Begunjščici, smučišču Zelenica, Palcu, Vrtači in povsem zadaj s povsem drugačno obliko Stol. Stol, ki je tokrat resnično videti kot stol oz. še bolje ležalnik.

Najbolje je, da sestopite po poti vzpona. Tista običajna poletna pot na vrh je za zimske razmere lahko prezahtevna, saj je deloma izpostavljena in je možnost zdrsa zelo velika. Lahko se pa po grapi spustite nižje in prečite desno do grebena, ki vas pripelje do Starega Ljubelja. Za spust navzdol boste zagotovo potrebovali dereze, saj je Stari Ljubelj priljubljeno sankališče, pogosto poledenelo, njegova strmina pa zahteva nekaj sankaškega znanja. V vsakem primeru, varen korak!

Nadmorska višina: 1968 m

Višinska razlika: 928 m

Trajanje: 5 ur

Zahtevnost: 3 zvezdice